Slovenci lani za 10 jajc odšteli 12 odstotkov več kot leto prej

Letošnja velikonočna pojedina bo za 860.000 gospodinjstev, kolikor jih imamo v Sloveniji, nekoliko dražja. Hrana se je namreč v letu 2021 podražila za štiri odstotke, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Poglejmo, kako je z jajci oziroma pirhi, ki sicer predstavljajo kaplje krvi Jezusa Kristusa med križanjem. Statistika Sursa razkriva, da je bila povprečna cena 10 jajc lani 2,02 evra, kar je 12,2 odstotka več kot leto prej. V letu 2020 je bila stopnja samooskrbe s tem živilom 95-odstotna, našteli pa smo kar 1,3 milijona kokoš nesnic, ki so v povprečju vsak dan znesle 0,9 milijona jajc. Slovenci imamo radi kokošja jajca, potrjujejo številke. 173 jih je vsak prebivalec porabil v letu 2020 (Surs je v izračunu dodal tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov).

Potica

Kruh oziroma potica simbolizirata trnjevo krono na Kristusovi glavi. Na Sursu so izračunali, da so nas sestavine za orehovo potico lani v povprečju stale dobrih 30 evrov. 

Največ hrena uvozimo iz Avstrije, izvozimo pa na Hrvaško

Naša država več hrena uvozi kot izvozi. Hren sicer med velikonočnimi prazniki simbolizira žeblje, s katerimi so Kristusa pribili na križ. Leta 2021 ga je uvozila 4.274 kilogramov, izvozila pa štirikrat manj (984 kilogramov). Največ ga je uvozila iz Avstrije (skoraj 70 odstotkov), izvozila pa na Hrvaško (96 odstotkov), kažejo podatki Sursa.

Hren za prodajo smo v Sloveniji leta 2019 pridelovali na 66,1 hektarja površin, kar je bilo štirikrat več kot leta 2000. S tržno pridelavo tega pridelka pa se je v istem letu ukvarjalo 73 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji.

Hrena pa ne najdemo samo na velikonočni mizi – Hreni so tudi prebivalci Slovenije. Hren je namreč eden pogostejših priimkov oziroma 84. najpogostejši priimek v Sloveniji. 1.427 Slovencev se je 1. januarja 2020 pisalo Hren.

Skoraj cel velikonočni zajtrk lahko sestavimo s pomočjo priimkov prebivalcev Slovenije, manjka le Potica.

Kilogram svinjskega mesa lani stal dobrih pet evrov

Med velikonočnimi dobrotami ne sme manjkati šunka ali drugo meso, saj simbolizira Kristusovo telo. Lani nas je kilogram svinjskega mesa s kostjo stal 5,22 evra.

In koliko mesa pravzaprav pojemo Slovenci? Statistika Sursa kaže, da ga je Slovenec v letu 2020 povprečno porabil skoraj 80 kilogramov. Največ ga je zaužil v 2003 (99,2 kilograma), najmanj pa v 2013 (82,2 kilograma).

V letu 2020 je bila sicer stopnja samooskrbe z njim 84-odstotna. Najnižja je bila v 2015 (74-odstotna), najvišja pa v 2001 (100-odstotna). 72 ton šunke smo v letu 2021 uvozili v Slovenijo, največ (70 odstotkov) iz Italije. Izvozili smo je 13 ton, največ (73 odstotkov) v Nemčijo, so evidentirali pri Sursu.