'Slovenci dokazali voljo do življenja'

Dražgoška bitka pripoveduje o veliki moralni moči slovenskega svobodoljubja in je spodbuda za prihodnje izzive, je poudaril slavnostni govornik, predsednik države Danilo Türk, ki je osrednji poudarek dal spravi in razvoju v postindustrijski dobi.

Ob 66. obletnici dražgoške bitke se je na prizorišču velikega, a tragičnega dogodka iz zgodovine slovenskega naroda, zbralo preko 4000 ljudi, po ocenah organizatorjev celo 7000, saj je udeležence iz vse Slovenije v Dražgoše pripeljalo kar 55 avtobusov.

Manj pohodnikov

Manj kot ostala leta pa je bilo tistih, ki so v Dražgoše prišli peš, v organiziranih pohodih, ki so vodili po težkih, razmočenih poteh. Najbolj tradicionalnega, že 29. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni se je udeležilo 279 pohodnikov, prav tako celonočnega 9. rekreativnega pohoda Železniki-Ratitovec-Dražgoše pa 107.

Zbrani udeleženci osrednjega dogodka v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je letos že 51. obudil spomin na Cankarjev bataljon in dogodke v Dražgošah, so se s pesmijo in venci poklonili žrtvam, ki so dale svoja življenje za boljši svet.

"Slovenski oboroženi odpor zoper tujo vojaško okupacijo je v razmerah, ki so bile videti brezupne, pokazal pot v prihodnost. Ta odpor je dokazal nezlomljivost narodnega duha in volje do življenja. Narod, ki je uspel dokazati takšno vitalno moč v tistih težkih časih in jo potrditi v času osamosvojitve države, mora biti sposoben najti odgovore na današnje izzive," je poudaril Türk.

Moč odpuščanja

Predsednik je pozval k iskanju moči za odpuščanje, za strpnost in spravo. Pojasnil je, da je bil delež žrtev in trpljenja, ki ga je prispeval slovenski narod v skupnem boju za svobodni svet, velik, saj je na primer samo v Dražgošah življenje izgubilo devet partizanov in 41 Dražgošanov, nad katerimi so se znesli Nemci.

"Včasih slišimo vprašanje, ali je bilo prav in smotrno začeti upor v tako težkih pogojih," je dejal Türk, v nadaljevanju pa poudaril, da je šlo za gigantski spopad, ki je odločal o nadaljnji usodi človeštva ter obstoju naroda in njegovi zgodovinski usodi. "Prispevek, ki smo ga Slovenci tako dali sodobni Evropi in sodobni svetovni ureditvi, nam je podlaga današnje suverenosti in naše samozavesti, s katero sodelujemo pri graditvi nove Evrope," je dodal.

Kršitev človekovih pravic

Vendar pa je vojna prinesla tudi številne kršitve človekovih pravic. Čas neposredno po koncu vojne je prinesel velike zločine, kot so bili množični pregoni in poboji poražencev, je opozoril predsednik države in pojasnil, da je vse to del naše zgodovine ter da ne smemo pozabiti ničesar od tega.

"Z odkrivanjem resnice in s tehtno razpravo o naši zgodovini, s popravo krivic in z odprtim dialogom o naši sedanjosti in prihodnosti bomo sposobni razviti družbo zrelih ljudi, ki bo kos izzivom časa," je dejal predsednik, ki meni, da se do zgodovinskih resnic prepogosto obnašamo nestrpno in preveč politično. "Prikazovanje delnih resnic kot edinih ali odločilnih ni resnica, ampak moralno vprašljivo početje. Vsiljevanje lastne sodbe, ki nima podlage v znanstvenih raziskavah in je brez pravno prepričljivih argumentov in zakonitih postopkov, je nasilje nad resnico, mišljenjem in pravom," je prepričan Türk, ki v zadnjem času znake spravljivosti opaža v pogovorih o vojnih zakonih.

Postindustrijska družba

Hkrati se je predsednik države dotaknil tudi aktualnih tem razvoja v postindustrijski družbi, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic in družbene solidarnosti. "Ne sme nam biti vseeno, na kakšen način in s kakšnim občutkom za socialno pravičnost in solidarnost bomo obvladali inflacijo in sedanja socialna in politična gibanja," je poudaril.

Predsednikovim besedam so danes prisluhnili tudi številni visoki gostje, državnozborski in evropski poslanci ter župani. Omeniti velja tudi ministra za obrambo Karla Erjavca, nekdanjega predsednika države Milana Kučana, predsednika političnih strank SD in LDS, Boruta Pahorja in Katarino Kresal, ljubljanskega župana Zorana Jankovića ter župane gorenjskih občin.

Prenovljen spomenik?

Glede na besede župana Železnikov Mihaela Prevca, jih bo prihodnje leto morda v Dražgošah vendarle pričakal prenovljen spomenik, ki že skoraj tri desetletja kljubuje vremenskim vplivom. Območno združenje borcev NOB Škofja Loka si že pet let prizadeva, da bi spomenik obnovili. "Na ministrstvih smo bili že dogovorjeni, vendar ko je prišlo do spremembe vlade, je vse propadlo," je dejal predsednik združenja Niko Sedej. Prevc pa je pojasnil, da so bili projekti že izdelani, vendar ministrstvu za kulturo niso zadoščali.

Sedaj je v pripravi nov projekt obnove, za katerega Prevc upa, da ga bo v celoti financirala država, saj gre za zelo pomemben spomenik. Zato se ne strinja s predlogom ministrstva, da bi to financiralo le polovico 200.000 evrov vredne investicije za obnovo načete betonske konstrukcije, ometa, statike in temeljev, medtem ko bi preostanek morala kot lastnica objekta prispevati občina. "Država, ki obnavlja druge spomenike, bi morala tudi tega, saj je v njem tudi kostnica padlih žrtev v Dražgošah in dolžnost države je, da zanjo in za spomenik poskrbi," je poudaril Sedej.