Dobili svetovno podprvakinjo v vihtenju motorne žage

Na letošnjem svetovnem prvenstvu v olimpijskem Lillehammerju je v začetku avgusta svoje gozdarske spretnosti pokazalo 123 najboljših svetovnih junakov gozdov iz 28 držav. In kaj vse so morali obvladati tekmovalci? Razdeljeni so bili v tri kategorije – profesionalci, mladinci do 24 let in ženske, pomerili pa so se v petih disciplinah: kombiniranem rezu, natančnem rezu, menjavi verige z obračanjem meča, podiranju dreves in kleščenju.

Slovenijo so zasedali trije profesionalni gozdarji: Janez Meden, Robert Čuk in Jure Škufca. Mladinsko sekcijo je zastopal Domen Lahajnar, ki je letos maturiral v postojnski gozdarski šoli. Prvič pa se je v svet žag podala tudi ženska okrepitev, ki je ekipi prinesla najboljši rezultat. Osemnajstletnica Ines Frančeškin je namreč požela prav vse barve medalj. Ker je blestela v vseh disciplinah, so ji za vrat obesili srebro, za podiranje drevesa je osvojila bronasto medaljo, za skupinsko tekmo, v kateri je nastopila s tremi dekleti iz drugih držav, pa bleščeče zlato.

Janez Meden, ki je sicer učitelj praktičnega pouka v gozdarski šoli Postojna in lanski državni podprvak, je v Lillehammerju prav tako pustil nepozaben pečat. Kot posameznik se je zavihtel na tretje mesto, ko so sodniki sešteli točke vseh disciplin. Srebro pa je zažvenketalo v njegovem žepu, ko je pokazal, kako podira drevesa. Le za eno točko je zgrešil zlato medaljo.

Robert Čuk, lanski državni in evropski prvak, je na Norveškem pokazal, da je najbolj vešč natančnega reza. Dosegel je šesto mesto.

Mladinec Domen Lahajnar, ki je bil letos prvič na svetovnem prvenstvu, je pri posameznih disciplinah dosegel kar nekaj mest tik pod stopničkami, skupno pa si je prižagal odlično peto mesto.

Za piko na i smo Slovenci pokazali, da znamo tudi odlično sodelovati. Celotna ekipa trenerja Borisa Samca in vodje Petra Kolarja se je namreč prebila na peto mesto. Gre za našo najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih do zdaj, je v imenu tekmovalcev sporočila Marta Krejan Čokl.

Državna tekmovanja imajo tako v Sloveniji kot v svetu tradicijo

Državna tekmovanja gozdnih delavcev v Sloveniji organiziramo vsaki dve leti, odkar smo v samostojni državi. Pred tem smo jih v podobni obliki organizirali že od leta 1970, ko sta Madžarska in Jugoslavija prvič organizirali mednarodno tekmovanje, ki je preraslo v tradicionalno svetovno prvenstvo. Vsaki dve leti je tudi svetovno prvenstvo. Vsakič ga organizira druga država članica Mednarodne zveze prvenstev gozdnih delavcev. Letošnje v norveškem Lillehammerju je bilo 33. po vrsti.

Vsi slovenski tekmovalci, razen mladincev, ki se še večinoma šolajo, se preživljajo z delom v gozdu. Za treninge in tekmovanja porabijo svoj prosti čas, vso opremo pa si večinoma kupijo sami. Sami morajo poskrbeti tudi za primerno obdelan les, ki ga potrebujejo za treninge. Kljub temu se z vsakega svetovnega prvenstva vračajo z medaljami.

Ne gre le za tekmovanje, ampak tudi za ozaveščanje o pomenu gozda

Namen tekmovanja je tudi poudariti, da so za gozdarski pokic pomembni znanje, usposabljanje, izkušnje in oprema, ki jo potrebujejo za delo. Seveda pa so naši junaki na ta način poskrbeli tudi za promocijo Sloveniji, ki je izredno bogata z gozdom. Ker gre za simulacijo dela, ki ga tekmovalci opravljajo v gozdu, je to zanje tudi urjenje, saj sta pri njihovem delu varnost in natančnost življenjskega pomena.