"Obisk slovaške predsednice jemljem kot izraz odličnih dvostranskih odnosov. Ti odnosi so zares prijateljski, brez odprtih vprašanj. Zato so tudi gospodarski, kulturni in čisto človeški odnosi zgledni. To je osnova za to, da po tej poti nadaljujemo naprej in se trudimo, da bi si bili obe državi, oba naroda še bližje," je na novinarski konferenci po srečanju povedal Pahor.
Tudi Čaputova je poudarila, da so odnosi med državami zelo dobri in prijateljski, brez zaprek iz preteklosti. Govorila sta o izzivih, s katerimi se soočata Slovenija in Slovaška, med drugim o pandemiji covida-19, je povedala.
"Oba upava, da bo med našimi državljani več razumevanja za poziv znanosti k cepljenju in spoštovanju ukrepov, ki so nujni, da se ta kriza čim prej konča," je glede pandemije povedal Pahor.
Slovaška predsednica je podobno kot slovenski predsednik izpostavila problem rastoče inflacije. V tej luči sta govorila o tudi o skladu za okrevanje, ki bo po njenih besedah dal zagon reformam, ki jih potrebujeta obe državi. Pri tem je izpostavila zeleni prehod, pa tudi šolstvo in zdravstvo.
Glede varovanja okolja se je zavzela za konkretne ukrepe. Izrazila je željo, da bi bile na prihajajoči podnebni konferenci COP26 v Glasgowu sprejete konkretne zaveze. Med temi je izpostavila zaveze k zmanjšanju izpustov in povečanje sredstev za zeleni prehod.
"Glasgow je velika priložnost, hkrati pa se vsi bojimo, da morda ne bo izpolnil pričakovanj, zlasti tistih, ki postavljajo letvico zelo visoko. Upajmo, da smo se vsi iz pariškega vrha, pa še prej iz poraza v Koebenhavnu leta 2009 veliko naučili. Zdaj so na potezi vlade, ni lahko. Eno stvar pa mislim, da smo se naučili, da je treba o tem stalno razpravljati," pa je povedal Pahor.
Pojasnil je, da so se svetovalci in svetovalkami v stalnem odboru za podnebno politiko strinjali, da bodo do konference pripravili vsaj eno strokovno-politično srečanje, na katerem bo v ospredju jedrska energija.
Predsednika sta govorila tudi o širitvi unije na Zahodni Balkan. Vrh EU-Zahodni Balkan, ki je pretekli teden v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU potekal na Brdu pri Kranju, sta ocenila kot uspešen. "Seveda smo si želeli, da bi bila skupna izjava še jasnejša glede zavezanosti EU, da bo ne samo prej ali slej, ampak čim prej vključila Zahodni Balkan v EU in s tem zavarovala mir, varnost in blaginjo, pa tudi reforme v tem delu Evrope," je povedal Pahor.
Čeprav v izjavi ni letnice za vključitev držav, je to po njegovem mnenju "precej zgleden dokument". Glede na pogovore z voditelji zahodnobalkanskih držav je tudi pri njih naletel na prijetno presenečenje, saj da so pričakovali manj.
Slovaška po besedah predsednice podpira širitev EU na Zahodni Balkan. Pri tem je izpostavila, da morajo države Zahodnega Balkana izvajati reforme, članice EU pa ohranjati politiko odprtih vrat.
Predsednika sta govorila še o konferenci o prihodnosti Evrope, pri čemer ju skrbi, da bi prišlo do delitev med Vzhodom in Zahodom znotraj EU. "Oba meniva, da smo se leta 2004 v EU vključili zato, da bi imeli vsi enak pogled na vrednote vladavine prava, svobode medijev in drugih, ne pa različnega zaradi naših različnih zgodovinskih izkušenj," je poudaril Pahor.
Podobno je Čaputova poudarila, da je treba biti zvest vrednotam, na katerih temelji Evropska unija, in spoštovati načela pravne države. Izpostavila pa je še spoštovanje svobode medijev, neodvisnosti pravosodja in pravic državljanov.
Slovaška predsednica ima danes med drugim na programu še srečanji s premierjem Janezom Janšo in predsednikom DZ Igorjem Zorčičem.
Čaputova se bo skupaj z delegacijo županov večjih slovaških mest seznanila z ravnanjem z odpadki v ljubljanski občini. Obiskala bo tudi Triglavski narodni park, kjer ji bodo predstavili načine usklajevanja trajnostnega turizma in zaščite narave. Nato bosta Pahor in Čaputova na Bledu pred Poslovno šolo Bled posadila lipo.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.