Branko Simčič je Ljubljančan, študij slikarstva je končal leta 1972 pri prof. Gabrielu Stupici. Od leta 1991 je v svobodnem poklicu. Imel je nekaj samostojnih in skupinskih razstav, poleg slikanja se ukvarja tudi z ilustracijo.
Likovni kritik Janez Mesesnel je o Simčičevem slikarstvu zapisal, da ''njegovo zanimanje velja predvsem naseljeni pokrajini, krajem in vasem, vaški primorski arhitekturi, značilnemu urbanizmu, toplemu sožitju z okolico, strukturni enotnosti vseh teh prvin v topli svetlobi ob jasnem dnevu''. In v tej uravnoteženosti je ''nekakšna notranja monumentalnost, občutena v meri, ki je enaka za vse, a tudi pravična za vse: če se hiše razdajajo očem v toplih okrih in rjavo ubitih cinobrih ali opečnih rdečinah, se z njimi ujemajo zeleni hrasti in topoli, koščki vrtov ali senožeti in jih nevpadljivo poživljajo krpe neba ali globoke vijolične sence, ki tkejo preprosto, a spet umerjeno notranjo kompozicijo slike''.
