Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup?

Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup? In zakaj eni plačujete dvakrat več kot drugi?

Vsak prebivalec Slovenije je lani proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, kar pomeni 1,3 kg na dan. Kam gredo odpadki, kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v zabojnik pred hišo ali blokom? Čeprav mnogi mislijo, da tovornjaki komunalnih podjetij vsebino smetnjakov, potem ko ljudje pridno ločujejo, na koncu še vedno stresajo na isti kup, to ne drži. Odpadki se med seboj ne mešajo, v regijskem centru za ravnanje z odpadki se je o tem prepričala novinarka 24UR Inšpektor Petra Čertanc Mavsar.

Ugotovitve za našo državo so: smo na dobri poti, da uresničimo zadani cilj, da bi na koncu ostalo nepredelanih le štiri odstotke odpadkov. Vsekakor pa potrebujemo nov model izračunavanja cen, ki jih kot uporabniki plačate na položnici za odvoz smeti; takšen model, v katerem bi morali biti ljudje bolj stimulirani za zgledno ločevanje odpadkov, v katerem bi bile tudi cene storitev določene bolj objektivno, odstopanja na položnicah pa manjša.

Ekipa Inšpektorja se je namreč lotila tudi primerjave cen oz. višine položnic, ki jih dobite za smeti. Zakaj in kako je mogoče, da v nekaterih občinah plačate za primerljivo storitev celo dvakrat več kot v drugih občinah? Na to vpliva veliko dejavnikov, a tudi računsko sodišče meni, da bi bilo treba tu narediti večji red. O tem več jutri ... Ne zamudite rubrike 24UR Inšpektor jutri zvečer v oddaji 24UR.