Parlamentarna komisija za nadzor proračuna in drugih javnih financ je danes že tretjič nadaljujevala obravnavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) v Mercatorju družbama Istrabenz in Pivovarna Laško.
Na seji sta bila prvič navzoča tudi predsednik upravnega odbora SOD Milan Podpečan in direktor SOD Marko Pogačnik, na katera so poslanci opozicije naslovili številna vprašanja. Poslance LDS Milana M. Cvikla, Antona Ropa in Mateja Lahovnika je zanimalo, ali je vodstvo SOD pri prodaji ravnalo v duhu dobrega gospodarja, kot to predvideva zakon in statut SOD.
Lahovnik: Smešno nizka obrestna mera
Rop je ponovil, da "obstaja resen sum, da prevzemna premija pri prodaji Mercatorjevih delnic ni bila ustvarjena", zaradi česar naj bi prišlo do oškodovanja državnega premoženja v višini med 25 in 30 milijard tolarjev. Lahovnika pa je zanimalo, kako sta paradržavna sklada delnice prodala na kredit in kako so prišli do letne obrestne mere EURIBOR + 0,7 odstotne točke, kar realno znese triodstotno letno obrestno mero. "Gre za smešno nizko obrestno mero," je ocenil Lahovnik.
Ni jim čisto jasno, ali so pristojni
Člani komisije so se po polemični razpravi razšli brez obvezujočih sklepov. Poslanci vladne koalicije so menili, da komisija ni pristojna za obravnavo sporne prodaje delnic. Direktor SOD Pogačnik je trdil, da zaradi statuta odškodninske družbe in zavezanosti nadzornemu odboru SOD ne more spregovoriti o podrobnostih prodaje, njegovo stališče pa je podprl tudi predsednik nadzornega odbora SOD Podpečan. Ta je menil tudi, da parlamentarna komisija "ni pristojna". Poslanci opozicije so to ocenili za izmikanje in dokaz, da pri sklenjenem poslu ni bilo vse po pravilih.
Na prejšnji seji so poslanci opozicije predlagali, naj komisija vlado pozove, da pripravi informacijo o prodaji deleža KAD in SOD v Mercatorju in predloži prodajno pogodbo. Poslanci vladne koalicije pa so zahtevali, da se v sklep vključi tudi priprava informacije o prodaji deležev nekaterih drugih podjetij iz let 2002-2004. Poleg tega so zahtevali, da pred sprejemanjem kakršnihkoli sklepov komisija počaka na izsledke Ljubljanske borze, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in drugih institucij, ki se ukvarjajo z domnevnimi nepravilnostmi.
Vpogled mora biti omogočen nadzornim ustanovam
"Preglednost delovanja upravljavcev državnega premoženja bi morala biti najvišja prioriteta. Kar ne pomeni, da mora imeti vpogled v pogodbe vsak novinar in davkoplačevalec," je za 24ur.com povedal dr. Peter Groznik z Ekonomske fakultete v Ljubljani, sicer svetovalec za upravljanje premoženja pri KD Group. "Vpogled mora biti omogočen širokemu spektru nadzornih ustanov kapitalskega trga ter upravljanja z državnim premoženjem." Med nadzornimi ustanovami Groznik, poleg ATVP in računskega sodišča, omenja tudi državni zbor.
Že sami znaki, da upravljavca davkoplačevalskega premoženja iščeta veliko kupcev za vsako naložbo z namenom doseganje najvišjih možnih cen, naj bi bil po Groznikovem mnenju za širšo javnost "dovolj visok prag preglednosti". "Kar v primeru KAD-a in SOD-a pomeni prodajanje lastniških deležev po najvišjih možnih cenah," je povedal Groznik.
"Morebitno odplačevanje kupnine za Mercatorjeve delnice na obroke samo po sebi ni nujno problematično," je prepričan Groznik, ki meni, da bi lahko bili problematični stroški takega financiranja kupcev delnic. "A ker jih natančno ne poznam, ustreznosti teh pogojev ne bi komentiral," je še dodal.
