'Slepimo se, če mislimo, da lokalni problem v Anhovem ni vseslovenski problem'

"Ta skupnost je pretrpela veliko. Azbest, onesnaženje pitne vode in onesnaževanje zraka s strupenimi izpusti iz sosežigalnice. 300 ton smeti na dan, 109 tisoč ton smeti letno sežge Salonit Anhovo pod tako nizkimi okoljskimi standardi, da pod njimi ne sme delovati nobena sežigalnica," je na tiskovni konferenci v občini Kanal ob Soči dejala Maja Koražija iz Inštituta 8. marec. Podpora zakonu zato po njenem mnenju ni le podpora prebivalcem Soške doline, njihovemu zdravju in pravici do čistega zraka, temveč tudi podpora bolj pravični družbi, drugačni prihodnosti za vse.

V manj kot tednu dni so zbrali že polovico od 5000 overjenih podpisov, ki jih potrebujejo. Zakon pa je na občinskem svetu v torek podprla tudi občina Kanal ob Soči, računajo pa tudi, da mu bo soglasje dal tudi državni zbor. Župan občine Miha Stegel je izrazil zadovoljstvo, da je bil sklep sprejet brez glasu proti. "Zdravje, čist zrak – to je tema, ki se tiče vseh državljanov, tema, kjer moramo biti enotni. Zato prebivalci in prebivalke občine Kanal ob Soči računamo na soglasno podporo zakonu v državnem zboru," je dejal.

Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes! pa je poudarila, da podpisi za prebivalce Soške doline predstavljajo obljubo o boljši prihodnosti. "So simbol enotnosti in solidarnosti med nami in ostalimi skupnostmi v Sloveniji. Poudarjajo zavedanje o pomenu čistega in zdravega življenjskega okolja ter predstavljajo še en pozitiven korak k združevanju v prizadevanjih za boljšo prihodnost za vse nas. Zato smo hvaležni za vsak podpis," je dejala.

Da ljudje podpirajo zakon, pa je povedala Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo. Po njenih besedah se namreč zavedajo, da je to edina rešitev za vse, ki živijo v bližini sosežigalnic in vse v širši Goriški regiji. Prebivalce Soške doline pa ob tem, kot so zapisali v Inštitutu 8. marec, navdihuje tudi podpora iz vse Slovenije. "Pomoč in podpisi iz vse Slovenije nam dajejo dodatno motivacijo za nadaljevanje naše borbe za izboljšanje kakovosti življenja in za zaščito našega okolja," je dejala Korenčičeva.

Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja je izpostavil, da je zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji jasen primer prevlade zasebnih, partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi. "Slepimo se, če mislimo, da lokalni problem v Anhovem ni vseslovenski problem in da boj v lokalnem okolju ni boj za pravico vseh nas do zdravega življenja," je dejal. Dodal je še, da se bo na glasovanju pokazalo, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno – "zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi multimilijonski dobički, ki niti ne ostajajo v Sloveniji". Z njim pa se strinja tudi Lena Penšek iz organizacije Greenpeace Slovenija.

"Pravica do zdravega življenjskega okolja je človekova pravica," pa je poudarila Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija ter izpostavila škodo, ki jo onesnaževanje povzroča otrokom in njihovi prihodnosti. Jakob Sever Klasinc iz Mladih za podnebno pravičnost pa meni, da je skrajni čas, da se interes ljudi postavi pred interese kapitala.