Skoraj polovica otrok in mladostnikov uživa preveč sladkorja

Čeprav je že dolgo znano, kako nevarni so sladkorji našemu zdravju, so še vedno prepogost spremljevalec naših jedilnikov. Ob dnevu sladkorne bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 14. novembra, je Inštitut za nutricionistiko predstavil rezultate nacionalne raziskave o vnosu sladkorjev pri prebivalcih Slovenije. Skrb zbujajoči izsledki so bili objavljeni tudi v ugledni znanstveni reviji Nutrients. 

"V raziskavo je bilo vključenih 1.248 prebivalcev Slovenije, starih med 10 in 74 let. Ugotovili smo, da 44% mladostnikov, 16% odraslih in 19% starejših prebivalcev zaužije več kot 10% energije iz prostih sladkorjev, medtem ko je z upoštevanjem novejših strožjih priporočil stanje precej slabše. Kar pri 87% mladostnikih smo ugotovili, da je bil dnevni vnos energije s prostimi sladkorji višji od 5%," so povzeli glavne ugotovitve.  Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.

"Rezultati so pokazali, da se priporočil Svetovne zdravstvene organizacije o vnosu prostih sladkorjev pod 10% dnevnega energijskega vnosa drži le okoli polovica mladostnikov, kar je zaskrbljujoče, saj se telo mladostnikov šele razvija, zdrava prehrana pa je za normalen razvoj ključnega pomena," je poudarila Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko. Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, zato lahko rezultate z veliko statistično verjetnostjo posplošimo na celotno slovensko populacijo, staro med 10 in 74 let. 

Glavni vir prostih sladkorjev v vseh starostnih skupinah predstavljajo sladke pijače, vključno s sadnimi sokovi, kar še dodatno izpostavlja pomen navajanja otrok na pitje vode in nesladkanih čajev že v zgodnji starosti. "Sladke pijače so za žejo povsem neprimerne, saj z njimi v telo vnašamo kalorije, ki nimajo nobenega vpliva na občutek sitosti in jih zato pri naslednjem obroku ne bomo kompenzirali, poleg tega pa imajo izrazito negativne učinke na zdravje," še pojasnil Zupaničeva. 

Njihovo uživanje sicer v zadnjih letih opazno upada tako med mladostniki kot tudi med odraslimi, je ob tem povedal  doc. dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. "Seveda se s tem še ne smemo prehitro zadovoljiti, saj še vedno obstaja določen delež populacije, ki jih uživa v pretiranih količinah," je dodal. Prepričan je, da bi želene rezultate lahko dosegli le z ukrepi na institucionalni ravni, "kot je še dodatno omejevanje njihove dostopnosti na primer v šolah, bolnišnicah, domovih za starejše".

Pomemben delež prostih sladkorjev zaužijemo še s tortami, kolači in drugim pecivom, kar je posledica pri nas zelo žive tradicije domače peke, pa tudi s sladoledi, sadnimi jogurti, medom in marmelado. Študija je še pokazala, da več prostih sladkorjev zaužijejo predstavnice ženskega spola in manj izobraženi.

"Eden izmed pokazateljev neuravnotežene prehrane je tudi vnos prostih sladkorjev. Po definiciji med proste sladkorje uvrščamo tiste sladkorje, ki v živilih niso naravno prisotni, temveč jih je med proizvodnjo ali pripravo v hrano ali pijačo dodal proizvajalec, kuhar ali pa kar potrošnik sam. Poleg vseh vrst dodanih sladkorjev med proste sladkorje uvrščamo tudi sladkorne sirupe, med, pa tudi sadne sokove in koncentrate sadnih sokov. Sadne sokove in koncentrate sadnih sokov med proste sladkorje uvrščamo zato, ker je bil sladkor med proizvodnjo izdelka sproščen iz celičnih struktur, hkrati pa so bile med procesiranjem iz sadja odstranjene koristne vlaknine, ki upočasnjujejo presnovo in absorpcijo sladkorja v kri," je poudaril prof. dr. Igor Pravst z omenjenega inštituta. 

Z vidika prekomernega uživanja prostih sladkorjev so najbolj problematični otroci oz. mladostniki, saj lahko to vodi v različne zdravstvene težave. Neuravnotežena prehrana je namreč eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in rak. Gre za bolezni, ki so tako v Sloveniji kot v razvitem svetu danes najpogostejši vzrok smrti, hkrati pa občutno znižujejo kakovost življenja v zrelih letih, so izpostavili na Inštitutu za nutricionistiko. Poleg tega je uživanje prostih sladkorjev tudi eden izmed glavnih razlogov za razvoj zobne gnilobe in z njo povezanih težav z ustno votlino. 

"Visoki prehranski vnosi prostega sladkorja na dolgi rok preko povečevanja telesne teže povečujejo tudi tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Prav zdaj v Sloveniji izvajamo nacionalno raziskavo 'Odkrijmo sladkorno', s katero želimo natančneje ugotoviti razširjenost še neprepoznane sladkorne bolezni v posameznih skupinah prebivalstva. Po trenutnih podatkih imamo v Sloveniji približno 136.900 oseb s sladkorno boleznijo, velika večina ima sladkorno bolezen tipa 2, preliminarni rezultati nove raziskave pa kažejo, da jih je še precej več, saj pri mnogih sladkorna bolezen še ni odkrita," pa je ob predstavitvi rezultatov študije izpostavila doc. dr. Jelka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pravst je ob vsem tem zaključil: "Če želite narediti nekaj koristnega za svoje zdravje in zdravje svojih otrok, je potrebno čim bolj omejiti uživanje živil, ki predstavljajo glavne vire prostih sladkorjev – bodisi z manj pogostim uživanjem in manjšimi porcijami, bodisi z zamenljivimi živili, ki imajo ugodnejšo hranilno sestavo. Potrošniki imamo v trgovini vedno večjo izbiro različic živil, ki imajo bolj ugodno hranilno sestavo. Pri tem nam je v pomoč tudi brezplačna mobilna aplikacija #VešKajJeš, ki uporabnikom v treh korakih, v barvah semaforja, predstavi prehranski profil izbranega živila." Aplikacija ima preko 40.000 uporabnikov, razvili pa so jo na Inštitut za nutricionistiko, Institut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije, financira pa jo Ministrstva za zdravje.