VIDEO: Sladke pijače, prigrizki, alkohol – kako daleč gre lahko država pri omejevanju našega vsakdanjega življenja?

Kaj lahko pijemo in jemo in česa ne smemo? Kaj je škodljivo za naše zdravje in kaj ne? Ali ima o tem pravico odločati država, ki si sicer prizadeva, da bi zmanjšala te nezdrave razvade? Kako daleč gre lahko pri omejevanju naše svobodne izbire, kako bomo živeli?

Nekateri zagovorniki zdravega načina življenja menijo, da bi morali tudi za sladke in alkoholne pijače, sladkarije, slane prigrizke, hitro prehrano uvesti zdravstvena opozorila in enotno embalažo. Strinjajo se, da bi država tudi od teh proizvajalcev z zakonom zahtevala, da uvedejo enotne embalaže. Kar preprosto pomeni, da bi bila na primer pivo Unino in Laško pakirana v enake steklenice ali čokoladi Gorenjka in Milka v enako embalažo. Torej, da bi se zakrila vsa prepoznavna zunanjost izdelkov, razen imena blagovne znamke, pa še to bi moralo biti zapisano v standardizirani obliki in barvi. Povedano drugače, proizvod ne bi bil več prepoznaven kot blagovna znamka.

'Človek sam ve, kaj mu škodi, zato ne potrebujemo navodil države'

Doktorica ekonomskih znanosti iz dunajskega Avstrijskega gospodarskega centra (Austrian Economics Center) Barbara Kolm meni, da bi morale biti države previdne pri uzakonjanju prepovedi, ki se nanašajo na vsakodnevna življenja ljudi in posameznikov. Posamezniki namreč znajo sprejemati odločitve in vedo, kaj je bolje za njih in ne država. "Posameznik ve, kaj bi rad počel in kaj bo naredil, da bo njegovo življenje boljše," je prepričana Kolmova.

Zaveda se, da smo previdni, ko gre za naše zdravje in da nas država oziroma vlada želi zaščititi pred našimi slabimi razvadami, ampak vseeno misli, da posameznik sam zase ve, kaj je dobro in kaj slabo za njega. Na primer če imaš rad sladkarije, veš, da če jih boš pojedel preveč, lahko postaneš debel.

Prevelika regulacija države ima lahko posledice

Preveliko omejevanje držav različnih področjih ima posledice, kar je moč zaslediti po vsem svetu. Kolmova trdi, da če bo vlada izvaja preveliko regulacijo, ne glede na to, ali gre za podjetja, gradbišča ali zgolj za omejevanje naših življenj in malih stvari, ne bomo prišli nikamor.

Če bi države uvedle take omejitve, kdo bi izgubil največ – potrošniki, multi nacionalna podjetja ali država, smo se vprašali? Kolmova meni, da ne gre za to, kdo dobi in kdo izgubi. Gospodarstvo bi moralo biti vedno usmerjeno tako, da pridobijo vsi.

'Enotne embalaže bi preprečile, da izbiramo med všečnimi stvarmi, ki jih imamo radi'

Če bi bili vsi čipsi enako zapakirani, vsi viskiji v enakih steklenicah, bonboni v enakih vrečkah, potem blagovne znamke ne bi imele smisla. Bistvo blagovnih znamk je namreč ravno v tem, da so razpoznavne, da se kupci navežejo nanje in se z njimi identificirajo. Kaj bi torej to pomenilo za poslovni svet? Barbara Kolm ugotavlja, da nič dobrega. Ne glede na to, ali gre za blagovno znamko čevljev, oblek ali pohištva, podjetja so vanje dolgo vlagala. V njih je ogromno intelektualne lastnine, veliko miselnega dela in vloženega denarja. Torej to veliko stane. "Z uvedbo enotnih embalaž, bi jim to vzeli in tako dobimo rešitev, ki je prikrojena le za eno stran. In nihče ne bi mogel izbirati in izbrati med temi všečnimi stvarmi, na katere smo tako navajeni," je prepričana sogovornica.

Podrobno bo o teh tematikah spregovorila 14. aprila na Gospodarski zbornici Slovenija v Ljubljani, ki jo organizira Inštitut Libertas. Tudi oni zagovarjajo pomen svobodne izbire in predpostavljajo, da je posameznik dovolj poučen, da se zaveda možnih posledic, če uživa nezdrave stvari. "Strokovnjaki bodo razpravljali o vseh možnih državnih regulacijah in smislu takega omejevanja," je povedal predsednik Inštituta Libertas Anže Šarabon.

Kolmova pa je za konec še dodala, da nihče nima pravice odločati o tem, kaj bomo jedli in pili, četudi nam z usmeritvami želi le dobro. "O tem lahko odločamo le sami, to je na nas, posameznikih, da izbiramo in izberemo."