Slabše ocenjena pri delu, ker je bila na porodniškem dopustu

Zagovornik je diskriminacijo v tem primeru potrdil na podlagi statistične analize, ki je pokazala očitno vzročno povezavo med odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in oceno dela velike večine uslužbencev konkretnega javnega zavoda.

Zagovornik načela enakosti je spomladi 2020 prejel predlog, da bi obravnaval in skušal ugotoviti, ali je bila uslužbenka v vrtcu slabše ocenjena zato, ker je bila zaradi dopusta za nego in varstvo otroka z dela odsotna tri mesece. "Uslužbenka je navedla, da se je za prijavo diskriminacije odločila, ko ji je ravnateljica vrtca ustno pojasnila, da je razlog za nižjo oceno prav njena odsotnost z dela," so pojasnili pristojni iz pisarne Zagovornika načela enakosti.

Po njihovih besedah so pregledali veliko dokumentacije in opravili več zaslišanj. Ugotovili so, da so za oceno uslužbenke manjkale vsebinske utemeljitve, s pomočjo statistične analize podatkov iz kadrovske službe zavoda pa je ugotovil očitno povezanost med odsotnostjo in prisotnostjo zaposlenih v vrtcu v določenem letu in oceno dela, ki so jo v tistem letu prejeli.

Kar 12 uslužbenk izmed 14 prejelo nižjo oceno zaradi nosečnosti

Izmed 14 uslužbenk vrtca, ki so bile v letu 2017, 2018 ali 2019 dlje časa odsotne zaradi nosečnosti oziroma porodniškega dopusta, jih je v letu, ko so bile odsotne, kar 12 prejelo nižjo oceno v primerjavi z leti, ko so bile vse leto na delovnem mestu. Izmed 56 zaposlenih, ki v letih 2017, 2018 in 2019 niso bili dlje časa bolniško oziroma porodniško odsotni, pa jih je kar 51 dobilo oceno odlično, so navedli iz pisarne Zagovornika.

Glede na statistiko, ki je pri veliki večini zaposlenih javnega zavoda pokazala močno vzročno povezanost med njihovo odsotnostjo oziroma prisotnostjo na delovnem mestu in dodeljeno oceno, so potrdil, da je bila uslužbenka obravnavana diskriminatorno. Zagovornik je odločil, da je nižjo oceno v primerjavi s preteklimi leti prejela zaradi odsotnosti, ki je bila posledica njenega starševskega dopusta in torej njene osebne okoliščine starševstva in tudi spola, saj so v Sloveniji v veliki večini primerov še vedno ženske tiste, ki po rojstvu otroka koristijo celoten starševski dopust. "Iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije izhaja, da mora za potrditev diskriminacije statistična analiza podatkov pokazati očitno povezanost določene osebne okoliščine prijavitelja diskriminacije s slabšo obravnavo, ki je je bil ta deležen zaradi te osebne okoliščine. V prvem zagovornikovem primeru potrditve diskriminacije z uporabo statistične analize podatkov smo takšno očitno povezavo ugotovili. Primer pokaže, kako pomembni so lahko podatki pri odkrivanju diskriminacije, ko ta na prvi pogled ni očitna oziroma se je kršitelji prepovedi diskriminacije morda niti ne zavedajo. Daje pa tudi dodatno težo našim prizadevanjem, da bi pristojna ministrstva zagotovila beleženje razčlenjenih podatkov o enaki obravnavi in enakih možnostih. Tako bi lažje ugotavljali stanje diskriminacije v Sloveniji in lažje določali ukrepe za izboljšanje položaja najbolj neenakopravno obravnavanih," je utemeljil Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti.

Na podlagi obravnavanega primera in možnosti, da se kriterij odsotnosti pri dodeljevanju letnih ocen dela lahko pojavi tudi v državnih organih in drugih javnih zavodih, je Zagovornik ministrstvu za javno upravo priporočil izdajo okrožnice, v kateri naj vse državne organe in javne zavode opozori, da zniževanje letnih ocen dela zaradi upravičene odsotnosti z dela pomeni posredno diskriminacijo, ki je zakonsko prepovedana, in da morajo osebe, pristojne za ocenjevanje uslužbencev, to upoštevati pri dodeljevanju letnih ocen dela.