Spremljali 50 tisoč otrok: rasli so hitreje kot vrstniki

Najnovejši rezultati meritev športnovzgojnega kartona na osnovnih in srednjih šolah sporočajo, da so posledice ukrepov med epidemijo še prisotne. Kot je uvodoma dejal vodja meritev izr. prof. dr. Gregor Starc iz Fakultete za šport, je "socialni eksperiment" pustil posledice. Gibalna učinkovitost otrok je danes na ravni otrok iz leta 2011, ko je bila najnižja točka pred korono. Tako kot prejšnje leto je sicer tudi letos analiza pokazala izboljšanje, a se je tokrat ta trend izboljšanja upočasnil, kar po Starčevih besedah "kaže, da smo dosegli plato, ker otroci v tem času niso dobili niti ene spodbude s strani sistema". Medtem pa so, kot je opozoril, od leta 2020 zaradi zaključka šolanja iz šolskega sistema odšle že štiri generacije mladostnikov, ki niso bile deležne niti enega ukrepa za spodbujanje telesne dejavnosti ali izboljšanje telesne zmogljivosti.

Okoli 40 odstotkov otrok se je vrnilo na stanje pred epidemijo, medtem ko kar pri 60 odstotkih ni prišlo do izboljšanja. Otroci, katerih gibalne sposobnosti se niso vrnile na predkoronsko raven, se težje učijo, so bolj dovzetni za stres in imajo slabšo samopodobo. Tudi odstotek otrok, ki imajo potencial, da postanejo vrhunski športniki, se je znižal v primerjavi s časom pred epidemijo. 

Izpostavil je tudi prvošolce, ki se jim običajno v prvih letih šolanja gibalna učinkovitost zviša, toda tokrat se jim ni. V zadnjih štirih letih so spremljali razvoj 50 tisoč otrok in ugotovili, da so otroci začeli hitreje rasti. Kaj je točno temu botrovalo, ni čisto jasno. A Starc meni, da bi šlo lahko za to, da so višek energije, ki so jo pred epidemijo porabili za gibanje, v času zaprte države porabili za rast. 

Zanimivo je tudi po besedah Starca to, da se sicer indeks telesne mase stabilizira, a to ne zaradi povečanja gibanja, kar pomeni, da so otroci in mladostniki telesno maso znižali z nečim drugim in ne gibanjem. Po vsej verjetnosti gre za manipulacijo s hrano, torej da so spremenili svoje prehranjevalne navade in da svojo maso regulirajo na nezdrav način, dodaja Starc. 

Rezultati tudi nakazujejo, da se je med epidemijo gibljivost otrok poslabšala, otroci imajo slabšo koordinacijo in vzdržljivost šepa. 

Starc še opozarja, da delamo prepočasi in premalo. "Otroci so bili med epidemijo branik zdravstvenega sistema. Pričakoval bi, da bodo zdaj pošteni do otrok in da bo ministrstvo za zdravje vlagalo v šport v šolah, ker ima do otrok dolg, ki ga mora poplačati."

Pediatrinja Anita Jagrič Friškovec, podpredsednica Sekcije za primarno pediatrijo, je dejala, da na sistematičnih pregledih opažajo, da ima vedno več mladostnikov slabo držo in bolečine v hrbtu in križu. Ob tem opozarja, da "otroci in mladostniki, ki bodo imeli okvarjena gibala, kot odrasli ne bodo produktivni, ampak bodo veliko na bolniški."

Ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller je dejala, da so že pred epidemijo opozarjali na težave, ki so se z epidemijo le še okrepile. Otroci se premalo gibajo, družijo z vrstniki, preveč so v zaprtih prostorih, veliko časa preživljajo v virtualnem svetu. Poleg tega pa opažajo tudi, da premalo spijo, sploh mladostniki, odvisni so od mobilnih in elektronskih naprav, tudi njihovo duševno zdravje se slabša. 

Ob tem poziva tudi druge strokovne inštitucije k sodelovanju in tudi k temu, da je treba psihofizično podpreti zaposlene, da bodo lahko v dobri kondiciji prihajali k učencem. 

Po Starčevem prepričanju je ključno vprašanje, kako bomo otroke in mladostnike "spravili na zeleno vejo, preden nam pobegnejo iz izobraževalnega sistema". Med drugim je pozval k ukrepu, s katerim bi otrokom ponudili uro športa na dan, zaradi višje kakovosti poučevanja športne vzgoje na razredni stopnji pa bi vpeljali tudi športnega pedagoga, s čimer bi se lahko ob sočasnem poučevanju razrednega učitelja zmanjšale skupine. Pozdravil je ukrep pristojnega ministrstva, ki v srednjih šolah začenja s projektom Zmigaj, v okviru katerega bodo do leta 2028 dijaki soustvarjali vsebine športa. Izpostavil pa je tudi pozitivne učinke programa Zdrav življenjski slog.

Starc pa še poziva, naj se šolsko delo prestavi nazaj v šole, da bodo lahko šolarji doma in v prostem času telesno aktivni. "Domačih nalog naj bo manj, sistem učbenikov in delovnih zvezkov naj razpade."  Meni, da gre za neučinkovit sistem, saj se nekateri učitelji držijo točno tega, kar je zapisano v učbenikih, in potem ostane premalo časa za utrjevanje snovi in veliko stvari pade v čas po šoli.