Slabo duševno zdravje zaposlenih vodi v več bolniških odsotnosti in nižjo produktivnost

"Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu," je osrednja tema in vodilo letošnjega svetovnega dne duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. Na Nacionalnem inštitutu za zdravje (NIJZ) so ob tem poudarili, da je skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu zaveza ter odgovornost delodajalcev in zaposlenih. 

Slabo duševno zdravje zaposlenih za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih in fluktuacije, so opozorili. Delo v neurejenih delovnih pogojih lahko namreč poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko kar od 50 do 60 odstotkov vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu, so poudarili na NIJZ. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. 

Kronični stres in neobvladana psihosocialna tveganja, kot so preobremenjenost, neurejeni ali slabi medosebni odnosi ter nestabilne, negotove zaposlitve, povečujejo tveganje za razvoj zdravstvenih težav, tudi duševnih motenj, je na novinarski konferenci opozoril predstojnik centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira Matej Vinko.

Slovenija je po evropskih podatkih na področju duševnega zdravja na delovnem mestu nekje v povprečju. Kot je pojasnil Vinko, lahko v Sloveniji na nekaterih področjih še korenito napredujemo. Čeprav se ozaveščenost o pomenu duševnega zdravja na delovnem mestu dviguje in se številni delodajalci odločajo za implementacijo različnih ukrepov za varovanje duševnega zdravja, so ti še vedno primarno usmerjeni v individualne ukrepe. Gre torej za ukrepe, kjer se posameznim zaposlenim svetuje ali pomaga na različne načine.

Premalo pa se po njegovih besedah organizacije odločajo za uvedbo organizacijskih ukrepov, torej ukrepov, ki bi vplivali na pogoje in organizacijo dela, in ki imajo pomembne vpliv na duševno zdravje zaposlenih.

V Sloveniji je breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela, pravijo na NIJZ. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega, so dodali. 

Vsak vloženi evro v duševno zdravje pri delu se 2,5- do 4,7-krat povrne

"Delavec bi najbolj varno in najbolj zdravo delal, pa tudi delodajalec bi imel največ učinka od njegovega dela, če bi delovno mesto prilagodili duševnemu zdravju delavca," je poudarila podpredsednica Združenja medicine dela prometa in športa Maja Petrovič Šteblaj.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja pri delu povrne v višini od 2,5 do 4,7 evra, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov, ki nastajajo zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, ter povečanju produktivnosti in drugih pozitivnih učinkov, ki jih prinaša duševnemu zdravju naklonjeno delovno okolje.

Specialisti medicine dela, prometa in športa duševno zdravje zaposlenih spremljajo ob preventivnih in obdobnih zdravstvenih pregledih. Po njenih besedah ugotavljajo, da delavci delovne zahteve pogosto enačijo s stresom. "Zahteva dela je nekaj, kar mora biti, da je delo opravljeno. Stres pa se pojavi, ko se pojavi neskladje zahtev ter sposobnosti in zmožnosti, da se delo realizira," je pojasnila in dodala, da se posledično spremeni obnašanje in vedenje posameznika.

Delavci na preventivnih pregledih pogosto izpostavljajo obseg obremenitev, časovne roke, težave pri obvladovanju strank, pa tudi odnose in uvajanje sistemskih sprememb, je pojasnila. Dejavniki stresa so tudi, če delavec nima nadzora nad svojim delom, če je pri delu odgovoren več nadrejenim, ki med seboj niso usklajeni ter če delavci niso enako obravnavani glede nagrajevanja in možnosti izobraževanja, je dodala.

Nadja Čobal z ministrstva za zdravje je poudarila, da na ministrstvu osebam s težavami v duševnem zdravju namenjajo posebno pozornost, saj tovrstne težave še vedno spremlja stigma. Izpostavila je, da so težave v duševnem zdravju zelo visoko na lestvici razlogov za bolniške odsotnosti zaposlenih.

Ministrstvo je zato po njenih besedah sprejelo več ukrepov, med drugim model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije pri vračanju na delo. V njem bodo nudili ustrezno obravnavo predvsem osebam s težavami v duševnem zdravju. V obstoječem modelu so namreč zaznali pomanjkljivost, te osebe do storitev pridejo prepozno, da bi bile lahko učinkovite.

Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu, je osrednja tema in vodilo aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki vsako leto poteka 10. oktobra. Izbor tematike kaže na globalno zavedanje o pomenu in aktualnosti področja duševnega zdravja pri delu, so poudarili na NIJZ.