Slaba vest Slovenije v Strassbourgu

Gradnja džamije, položaj Romov, Izbrisani, homofobija in
dolgotrajni sodni postopki so še vedno ključni problemi Slovenije pri spoštovanju človekovih pravic, ugotavlja poročilo o Sloveniji, ki ga je svetu ministrov v Strasbourgu predstavil evropski komisar za človekove pravice Alvaro Gil Robles.

Avtohtone in neavtohtone manjšine

V prvem delu poročila se komisar ukvarja z zaščito manjšin in pri tem ugotavlja, da bi se moral režim manjšinske zaščite okrepiti, problematičen pa se mu zdi koncept ločevanja manjšin na avtohtone in neavtohtone, kar po njegovem mnenju v neenak položaj postavlja poredvsem pripadnike narodov s področja nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji.

Komisar izraža zakrbljenost, da uporaba teh terminov 'veča zakonske in praktične negotovosti in s seboj nosi tveganje arbitrarnega izločanja, saj neka oseba, ki je državljan Slovenije in čigar družina ima že dolgo korenine v Sloveniji, ni nujno obravnavana kot pripadnik avtohtone narodnostne skupnosti'. Posebej pripadniki narodov z območja nekdanje Jugoslavije, ki niso pripoznani kot manjšina, se zato spopadajo z različnimi ovirami pri ohranjanju jezika, vere, kulture in indentitete, ugotavlja poročilo.

Romi

V poročilu je dobršen del posvečen romski problematiki v Sloveniji. Tako je izrecno omenjen bršljinski primer ločevanja Romov v posebne šolske oddelke, ki je v poročilu predstavljen kot zgrešen poskus integracije romskih otrok v večinsko skupnost in odmik od evropskih standardov ter pravice do enakopravnega šolanja. Takšen model šolanja po komisarjevem mnenju predstavlja nevarnost, da bi bili romski otroci deležni manj kakovostnega pouka, kar bi imelo negativne posledice za njihove možnosti v prihodnosti.

Zato komisar Robles predlaga, naj oblasti še enkrat preučijo uvajanje modela iz OŠ Bršljin in omogoči polno integracijo romskih otrok v običajne razrede in k vsem predmetom. Hkrati predlaga dodatno pomoč in podporo za šolo, učitelje, romske učence in njihove starše.

Komisar tudi ugotavlja, da so Romi, kljub naporom vlade in nevladnih organizacij ter številnim programom, še vedno diskriminirani pri iskanju prebivališča in zaposlitve.Zato meni, da bi morali programi za reševanje romske problematike imeti največjo prednost pri dodeljevanju sredstev, romske skupnosti pa bi morale biti vključene vanje v vseh stopnjah – od načrtovanja, izvrševanja, pa do nadzora učinkov – tudi na lokalnih ravneh.

Izbrisani

Tudi vprašanje izbirsanih je ena izmed obsežnejših tem v Roblesovem poročilu. Komisar ugotavlja, da kljub sprejetju zakona, ki naj bi uredil status izbrisanih, ta še ni urejen. Zato poziva vlado da naj dokončno razreši problem v dobri veri in v skladu z določbami Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da izbrisanim pripada pravica do stalnega bivališča tudi za nazaj.

Hkrati komisar še ugotavlja, da kakršnakoli že bo zakonska rešitev, sedanje stanje odraža nizko stopnjo spoštovanja vladavine zakona in sodb ustavnega sodišča v Sloveniji.

Nespoštovanje priporočil slabi ugled države

Poročilo za Slovenijo, tako kot za ostale države, ni zavezujoče, je pa nespoštovanje priporočil oziroma človekovih pravic vedno zelo slabo za videz / ugled države. Sicer je bilo to zadnje poročilo Alvara Roblesa, ki se mu v petek, 31. marca, izteče šestletni mandat komisarja za človekove pravice.

Povezane strani:

Izbrisani
Gradnja džamije
Zveza Romov Slovenije
Istospolno partnerstvo