Slaba popotnica za ostale reforme

Politični analitik Matej Makarovič glede na rezultate današnjega referenduma pravi, da je vprašanje, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršno koli reformo, saj v javnosti nima ugleda. Analitik Vlado Miheljak pa ugotavlja, da vlada nima animacijskega potenciala in avtoritete, s katero bi nagovorila javnost.

Miheljak pravi, da je šla vlada v reforme z nizko podporo. V nizki podpori zakonu pa se kaže tudi nizka podpora vladi, je prepričan. "Ta vlada pač nima v tem momentu animacijskega potenciala, nima avtoritete, s katero bi nagovorila javnost. Zato, kar koli bi ta vlada predlagala, bi bila verjetno večina proti," pravi Miheljak.

Dodaja, da je z zavrnitvijo zakona o malem delu ostalo pri sedanjem stanju, ki je najslabše. "Zmagovalci tega referenduma so študentski servisi, ker so ohranili privilegiran položaj, in študentske organizacije.'' Za študente pa meni, da niso dobili ničesar.

Miheljak opozarja tudi, da je ob tem referendumu nastala zanimiva koalicija neoliberalcev, anarhistov in sindikalistov, zraven pa so se pridružile še upokojenske stranke.

Ugotavlja še, da zakon o malem delu ni bil najbolj ključni projekt te vlade, je pa rezultat tega referenduma slaba popotnica referendumu o pokojninski reformi. Pokojninski zakon že tako ali tako nima prav dobrih možnosti, ob tem rezultatu pa bo imel še slabše, pravi Miheljak in opozarja, da bodo tam posledice veliko usodnejše.

Volilno udeležbo ocenjuje za nizko in ugotavlja, da je velika večina volivcev pokazala brezbrižnost. Ob tem izpostavlja, da so bili tisti, ki so glasovali proti zakonu o malem delu, bolj motivirani, da gredo na volišče.

Nasprotno Matej Makarovič pravi, da gre za močno zavrnitev zakona ob udeležbi, ki je za tovrstne referendume visoka.
Izid referenduma je rezultat kombinacije dveh stvari: po eni strani zakona, ki enostavno ni prepričal, in po drugi strani splošno nizkega ugleda sedanje vlade v slovenski javnosti, pravi Makarovič. "To je neke vrste plebiscitarna zavrnitev tako zakona kot vlade, ki ga je predlagala," dodaja.

Iz rezultata referenduma pa po besedah Makaroviča izhaja dvojni nauk. "Po eni strani mora imeti tisti, ki reformo predlaga, dokaj visoko družbeno podporo, po drugi strani pa morajo tudi reforme temeljiti na širokem iskanju konsenza. V tem primeru ni bilo uresničeno niti eno niti drugo," izpostavlja analitik.

"Vprašanje je, ali je s to vlado sploh mogoče izvesti kakršno koli reformo, ker preprosto ni izpolnjen tisti prvi pogoj, torej ugled tistega, ki reforme predlaga. Mislim, da je to zelo jasna napoved, da bodo tudi vse ostale reforme, vsaj tiste, ki bodo podvržene javnemu preverjanju, dejansko v času mandata te vlade padle," še napoveduje Makarovič.