V obsežnem predlogu mnenja o predlogu Zakona o ZZZS, ki ga bo v torek sprejemala skupščina, je med drugim izpostavljeno, da predlog zakona "v ničemer ne rešuje težav, s katerimi se soočajo zavarovane osebe pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja".
Mnenje še posebej nasprotuje temu, da država ne bi bila odgovorna za prevzem presežka odhodkov nad prihodki. Kot so opozorili, obstoječi viri ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, "kar pomeni takojšnjo destabilizacijo in motnjo v financiranju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja", v naslednjih letih bi po njihovih ocenah namreč zmanjkalo 500 milijonov evrov za enak obseg pravic zavarovanih oseb.
Nasprotujejo že uvodni obrazložitvi predloga zakona, da so razlogi za pripravo zakona na strani ZZZS. "Organi upravljanja ZZZS so morda res potrebni prenove, nikakor pa njihovo delovanje ni predstavljalo ovire za boljše upravljanje zdravstvenega sistema," so zapisali.
Menijo, da predlog zakona grobo posega v notranjo organiziranost ZZZS, pri tem pa ni razvidno, na katerih podatkih temeljijo ocene obstoječe organiziranosti. S centralizacijo ZZZS, kot izhaja iz predloga zakona, bi se poslabšala dostopnost do storitev za uporabnike.
Opozarjajo tudi, da bi imenovanje članov skupščine s strani vlade brez utemeljenega razloga odpravilo dosedanjo samostojnost interesnih skupin zavarovanih oseb in delodajalcev glede imenovanja svojih predstavnikov.
Kritični so tudi do predlaganega imenovanja članov skupščine, ki ni v skladu z namenom imenovanja članov skupščine s strani posamezne skupine, ki jih predstavljajo člani skupščin, torej zavarovancev delodajalcev in vlade. "Imenovanje predstavnikov posamezne interesne skupine mora temeljiti na samostojnosti imenovanja s strani posamezne skupine, ne pa da jih izbira in predlaga tristranski organ socialnih partnerjev in vlade. Poleg tega je članstvo v Ekonomsko-socialnem svetu omejeno in ne zastopa vseh zavarovanih oseb in vseh delodajalcev, kar je prav eden od razlogov, ki jih ministrstvo v obrazložitvi navaja kot slabost veljavne ureditve," so opozorili.
Nasprotujejo predlagani ureditvi, da bi finančni načrt ZZZS sprejela vlada, če ga skupščina ne sprejme do zakonskega roka. Skrbi jih tudi, da bi se s predlaganimi rešitvami lahko splošne akte ZZZS spremenilo v predpise ministrstva ali vlade, z namenom da ta dva državna organa sama normirata področja iz pristojnosti ZZZS. "Obveznost upoštevanja usmeritev in razlogov ministrstva lahko privede do tega, da vsebina splošnega akta ne odraža več namena in volje pristojnega organa nosilca javnih pooblastil, temveč voljo ministrstva, kar pa ni namen teh splošnih aktov," so opozorili.
Zavračajo tudi navedbe ministrstva v zvezi s podatki, ki jih za namen plačevanja zdravstvenih storitev zbira in upravlja ZZZS. "ZZZS je namreč vzpostavil robusten sistem izmenjave podatkov, potrebnih za plačevanje zdravstvenih storitev, z izvajalci. Gre izključno za podatke, za katere ima ZZZS pravno podlago za njihovo upravljanje in so potrebni za obračun in plačilo storitev. Med njimi je le manjši del podatkov zdravstvenih, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za kreiranje zdravstvene politike. ZZZS podatke analitskega sistema dnevno uporablja za izvedbo analiz, predvsem za razvoj in spremljanje modelov plačevanja zdravstvenih storitev, kot tudi za izvajanje nadzorov, odločanje in upravljanje," so pojasnili.
Predlog zakona ne naslavlja temeljnih vprašanj obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so z veljavno zakonodajo neustrezno urejena ali sploh niso urejena. Po drugi strani vnaša v zdravstven sistem dodatne nejasnosti in protislovja. "Sprejem takega zakona ni v skladu z ustavnimi načeli in ustavno zajamčenimi pravicami," so opozorili.
ZZZS zato predlaga, da se postopek priprave in sprejema predlaganega zakona ustavi, ministrstvo za zdravje pa poziva, da v sodelovanju s ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu pristopi k celoviti prenovi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.
Kritični so tudi do predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. Kot je razvidno iz predlaganega mnenja, zakonski predlog na številnih mestih ne vsebuje dovolj jasnih rešitev, prav tako pa razumevanja nekaterih predlaganih ureditev v predlogu zakona ni mogoče doseči niti na podlagi obrazložitve zakona. Zato ZZZS meni, da je treba predlog zakona vsaj v delih dopolniti oz. spremeniti ter pripraviti tudi bolj podrobno obrazložitev.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.