Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da so finančne posledice dogovora za področje socialnega varstva ocenjene na 37 milijonov evrov. Predvidoma štiri milijone evrov bodo zagotovili iz državnega proračuna, 17,4 milijona evrov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preostanek pa predstavlja znesek, ki vpliva na dvig cen za storitve institucionalnega varstva. Te se bodo zaradi višjih stroškov dela povečale v povprečju za 5,6 odstotka, so napovedali.
V skupnosti socialnih zavodov menijo, da bi v trenutnih razmerah številni stanovalci zelo težko zmogli plačati višje cene oskrbe. Kako bo dvig plačnih razredov vplival na ceno oskrbe, če sredstev iz proračuna ne bo, pa v tem trenutku še ne vedo, saj bodo čistopis dogovora med sindikati in vlado predvidoma prejeli v prihodnjih dneh, je pojasnil sekretar skupnosti Dejan Sahernik.
Dodal je, da v skupnosti verjamejo, da bodo domovi v okviru svojih zmožnosti naredili vse, da odložijo izredno uskladitev cen oskrbe oziroma da bodo poskrbeli, da jo bodo stanovalci čim manj občutili. Kljub temu se v skupnosti bojijo, da se temu povsod ne bodo mogli izogniti. Domovi so zavezani zagotavljati vzdržnost poslovanja in izpolnjevati vse zakonske obveznosti do zaposlenih, stanovalcev in dobaviteljev, je dodal.
Sindikat upokojencev: Da bi vlada breme povišanja plač prevalila na pleča upokojencev, bi bilo nesprejemljivo
Tudi v Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer sicer pozdravljajo dogovor med vlado in sindikati o višjih plačah delavk in delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu, se ne strinjajo, da bi stroške povišanja prevalili na ramena stanovalcev v domovih za starejše. Nesprejemljivo je, da bi vlada breme povišanja plač v času najhujše covidne krize prevalila na pleča upokojenk in upokojencev, ki prebivajo v domovih za starejše, so zapisali v sindikatu.
Opozorili so, da po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za september 2021 97.103 upokojencev in upokojenk prejema pokojnino do 500 evrov, 143.562 jih prejema pokojnino do 600 evrov, 283.773 pa jih prejema pokojnino do 700 evrov. Povprečna mesečna oskrba v domu za starejše medtem znaša 680 evrov.
Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič je dejala, da se v okviru pogajanj niso pogovarjali o tem, da bi se breme višjih plač preložilo na oskrbovance, in da se s tem ne strinja. "V pogajanjih je predstavnik skupnosti socialnih zavodov, ki je bil član vladne pogajalske strani na to opozoril in izrazil pričakovanje, da se bo dvig plač v socialnem varstvu kril iz proračuna," je dejala.
"Ker so sama pogajanja potekala izhajajoč iz kadrovske stiske, eden od razlogov zanjo je tudi situacija, v kateri smo sedaj, se nam je zdelo logično, da bo država priskočila na pomoč, ne pa prevalila tega bremena na stanovalce," je še dodala Čujovičeva.
Iz Levice so sporočili, da so k spremembi proračuna za leto 2022 vložili predlog dopolnila, s katerim bi zagotovili 16 milijonov evrov proračunskih sredstev za dvige plač, ki jih predvideva v sredo parafiran dogovor. In sicer predlagajo, da se 16 milijonov evrov iz podprograma Generalštaba SV Infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske prenese na podprogram Ministrstva delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dolgotrajna oskrba.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.