Afera Panamski dokumenti – več sto tisoč jih je od včeraj javno dostopnih – je spet osvetlila problem davčnih oaz, kamor se posamezniki in podjetja zatekajo, da bi se izognili davčnim obveznostim. Gre za milijone, milijarde evrov skritega denarja, ki bi se moral stečati v proračun, namesto da ostane v zasebnih žepih.
Slovenija še zdaleč ni imuna na to težavo. Slovenska finančna uprava je od leta 2010 do konca letošnjega marca na tem področju opravila 1001 nadzor in ugotovila več kot 32 milijonov dodatnih davčnih obveznosti. Objavili so 100 odločb, s katerimi so bile odmerjene najvišje dodatne davčne obveznosti pri zavezancih, ki so poslovali s subjekti, povezanimi z davčno ugodnejšimi območji. Prvi na lestvici mora plačati kar 7.489.028,59 evra dodatnih davčnih obveznosti, drugi 6.081.797,50, tretji pa 3.841.720,72 evra. Tudi zadnji, stoti med največjimi dolžniki, državi ne dolguje malo. Odmerili so mu 33.082,35 evra dodatnega davka.
Pojasnili so še, da objavljeni primeri vključujejo transakcije tako s subjekti v klasičnih davčnih oazah kot na območjih, ki izpolnjujejo oziroma so v preteklosti izpolnjevale zgolj katerega od elementov davčnih oaz (tajnost bančnih podatkov, nedostopnost podatkov o imetnikih naložb, itd.) in so se jih zavezanci posluževali za namene izogibanja davčnim obveznostim, so še pojasnili.
Panamski dokumenti zdaj javno dostopni
Podatki o podjetjih in posameznikih v davčnih oazah, ki jih je pridobil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), so zdaj javno dostopni. "Podatki, del preiskave, imenovane Panamski dokumenti, predstavljajo največjo objavo informacij o podjetjih v davčnih oazah in ljudeh, ki stojijo za njimi. To vključuje, če so podatki na voljo, tudi imena njihovih resničnih lastnikov," so zapisali ob tem.
ICIJ je pridobil kar 11,5 milijona dokumentov, a ni objavil vseh. Tudi pri tistih, ki so postali javni, pa so določene informacije skrili. Tako niso razkrili bančnih računov, podatkov o transakcijah in korespondenc prek elektronske pošte. Trenutno je mogoč dostop do podatkov o okoli 360.000 podjetjih in posameznikih, ki imajo račune v davčnih oazah, kot so Panama, Britanski deviški otoki, Bahami, Sejšeli in Samoa.
Podatki so razvrščeni tako, da vsakemu omogočajo preprosto iskanje. Tu je povezava do iskalnika. Ta razkrije tudi naslove 43 podjetij oziroma posameznikov iz Slovenije, ki so račune odpirali v davčnih oazah. Nekatera imena so v javnost sicer že prišla.
Spomnimo. V Panamskih dokumentih so se znašli tisti, ki so račune v davčnih oazah odpirali prek družbe Mossack Fonseca, "enega največjih svetovnih ustvarjalcev težko izsledljivih družb, skladov in fundacij", kot so zapisali pri ICIJ. Ob tem so poudarili, da zgolj dejstvo, da je nekdo odprl račun v davčni oazi, še ne kaže na to, da krši zakon. Vendar pa dodajajo, da "Panamski dokumenti razkrivajo temeljne krivice in neenakosti, ki jih je ustvaril sistem davčnih oaz".
"Panamski dokumenti razkrivajo račune 12 svetovnih voditeljev, 128 drugih politikov in številnih prevarantov, tihotapcev mamil in kriminalcev, katerih podjetja so se v ZDA in drugje znašla na črnih listah," ob tem še poudarja ICIJ. In dodaja, da so kljub temu lahko odprli račune. V Mossack Fonseca so se sicer izgovarjali, da so svoje stranke skrbno preverjali.
KOMENTARJI (297)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.