Dvanajst Slovencev, ki živijo na Tajskem, se je znašlo v težki situaciji: grozi jim, da jih bodo v državi, ki je postala njihov dom, začeli obravnavati kot ilegalce. Nekaterim med njimi bodo namreč v kratkem potekli potni listi, drugim pa bo v njih zmanjkalo prostora za nove vizumske nalepke. V vsakem primeru bodo postali neveljavni, lastniki pa bodo s tem izgubili pravico do prebivanja na Tajskem. V najhujšem primeru jim grozita izgon in prepoved vrnitve v državo, v kateri imajo dom, družino in delo. Država jim v stiski obrača hrbet.
Naša država na Tajskem nima svojega predstavništva, zato so tam živeči Slovenci dokumente doslej urejali ali v domovini ali na enem od naših veleposlaništev v azijskih državah. Tretja in zanje najugodnejša možnost je bil prihod pooblaščencev z veleposlaništva v Pekingu v Bangkok.
"Ko se je pojavila potreba po izdaji novih listin, so predstavniki konzularnega oddelka iz Pekinga po redni dolžnosti prišli v Bangkok v okviru rednih konzularnih dni, ki jih je vleposlaništvo Pekinga organiziralo zunaj prostorov veleposlaništva in za države, za katere so pooblaščeni. Med temi državami je tudi Tajska," je pojasnila na Tajskem živeča družina Klaič, ki se je obrnila na nas. "Zaradi pandemije v zadnjem letu in pol pa se je zadeva očitno spremenila, tako da te dolžnosti niso več pripravljeni izvajati," dodaja.
Obrnili so se na veleposlaništvo v Pekingu, na katerem so jih napotili na vodjo konzularne službe Andreja Štera. Ta jim je svetoval, naj dokumente uredijo v Sloveniji ali na katerem od veleposlaništev v bližnjih državah ali pa počakajo, da jim poteče veljavnost, in nato pri eni od ambasad držav članic EU zaprosijo za izdajo potnega lista za vrnitev. Enak predlog so dobili od zunanjega ministra Anžeta Logarja. "Ni pomislil, da mi ob poteku potnega lista poteče tudi viza in sem tukaj ilegalno," opozarjajo Klaičeva. "Očitno tudi ne ve (kar pa je že žalostno in nič več smešno), da je za izdajo začasne potne listine pristojna naša častna konzulka, ga. Phatra, in da za to res ne potrebujemo pomoči nikogar s konzulata ali drugih veleposlaništev članic EU."
A tudi v tem primeru bi morali odpotovati v domovino in tu pridobiti nov potni list, kar je v času epidemije velik organizacijski, finančni in časovni zalogaj. Bojijo se, da bi država, v kateri so si uredili življenje, spet zaprla meje. To se je zgodilo kmalu po izbruhu epidemije, Tajska je bila takrat za tuje državljane zaprta kar osem mesecev.
Logar: "Finančni stroški potovanja se ne razlikujejo od tistih pred pandemijo." Res?
"Pogoji potovanja so se s pandemijo covida-19 spremenili, vendar so v zadnjem obdobju zračni prostori držav odprti, letalski promet poteka nemoteno, tudi vstop v Republiko Slovenijo je mogoč ob upoštevanju veljavnih odlokov, ki urejajo prehajanje državne meje (pogoj PCT). Potovanje v Republiko Slovenijo za izdajo dokumenta je tako mogoče, finančni stroški potovanja pa se ne razlikujejo od tistih pred pandemijo covida-19," še lahko preberemo v Logarjevem odgovoru.
Klaičeva se s tem nikakor ne strinja. "Minister omenja potovalne stroške, ne omenja pa stroškov karantene, testov in dovoljenj, ki jih moraš obvezno narediti pred odhodom in ob vrnitvi," pravi. Stroškov se tako nabere kar nekaj, samo cena karantene je po besedah sogovornice med 2000 in 3000 evrov, ob vstopu na Tajsko pa potrebuješ tudi posebno zdravstveno zavarovalno polico v višini 100.000 USD za primer covida. Vse skupaj se tako ustavi pri več tisoč evrih, "vsekakor daleč od normalnih finančnih stroškov potovanja pred pandemijo (kot omenja minister), ki je v resnici vključevalo skoraj samo letalsko vozovnico in 50 evrov takse za ponovno dovoljenje vstopa na Tajsko".
"Ta 'skok' bi nam po najboljšem scenariju vzel okoli tri tedne in pol. Sama izdaja potnega lista v Sloveniji je hitra, vendar je potem treba zaprositi za vstopno dovoljenje za Tajsko, kar pa menda traja kar nekaj časa," našteva Klaičeva. "In potem sledi 15-dnevna karantena ob vrnitvi na Tajsko." Nič kaj hitreje ne bi bilo, če bi zadevo urejali v Pekingu, pravi.
Konzularni dnevi niso zakonska obveznost
"Možnost izvedbe konzularnih dni zunaj države sprejemnice je praksa konzularnih uslužbencev, ki to storijo, ko ocenijo, da je interes slovenskih državljanov dovolj velik, da upraviči službeno potovanje konzularnega uslužbenca v drugo državo. Izvedba konzularnih dni je tako storitev, ki jo veleposlaništvo opravi v skladu s predvideno organizacijo dela, vendar ni zakonska obveznost uslužbencev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih," je pojasnil Logar in dodal, da jih bodo spet uvedli, ko bodo epidemiološke razmere to dopuščale.
Ob trenutnih ukrepih bi bil namreč uslužbenec, ki bi potoval v Bangkok, odsoten najmanj pet tednov, saj je ob prihodu na Tajsko zahtevana 14-dnevna karantena, sledijo pa še trije dodatni tedni obvezne karantene ob vrnitvi na Kitajsko, nadaljuje Logar. "Ob kadrovski zasedbi veleposlaništva Republike Slovenije v Pekingu je nemogoče pogrešiti diplomata, ki bo odsoten tako dolgo, poleg tega pa še v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU. Če konzularnega uslužbenca na veleposlaništvu ni, v tem času tudi ni mogoče opraviti ostalih konzularnih opravil, ki jih mora konzul opravljati v skladu s predpisano veljavno zakonodajo. To pomeni, da bi moralo delo na konzularnem oddelku veleposlaništva v tem času popolnoma zastati," je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Rajha (SAB) še zapisal Logar.
Klaičevo je odgovor začudil. Na veleposlaništvu med pandemijo veliko dela opravljajo na daljavo, to pa je mogoče tako iz Pekinga kot iz Bangkoka. Obenem pa opozarja na primer hčerke, ki na Phuketu vodi malo družinsko podjetje. "Potovanje pomeni zanjo odsotnost z dela za tri ali štiri tedne. V tem času se delo v podjetju popolnoma zaustavi in obstaja verjetnost, da bo podjetje izgubilo veliko strank, s tem se pa postavi pod vprašanje njegov nadaljnji obstoj."
V negotovosti že od junija
Klaičeva je v stik z veleposlaništvom v Pekingu prvič stopila sredi junija, zdaj ji preostaja le še mesec dni, da zadevo uredi. Sprva, pravi, smo upali, da se bodo razmere s covidom uredile in bomo lahko normalno potovali. Prav tako so računali na konzularne dneve. Na strani veleposlaništva je bilo namreč ves čas objavljeno sporočilo, da ta možnost obstaja. "V časih pred pandemijo so predstavniki veleposlaništva prišli v Bangkok ob potrebi izdaje potnih listov za vsaj tri ljudi. Torej smo vsi upali, da bo tudi sedaj zdaj , saj se nas je nabralo kar 12 takih, ki nam potni list poteče ali je poškodovan ali pa nima več praznih strani. Za zdaj ni potni list potekel še nikomur, vendar pa nam bo nekaterim kmalu, meni npr. 2. novembra 2021." Sporočilo je bilo nato umaknjeno s strani veleposlaništva.
KOMENTARJI (212)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.