Odkar trajajo meritve smo sedem najtoplejših poletij izmerili v tem desetletju. Kako se to odraža v številkah. 2012, 2013, 2015 in 2017 so denimo bila izjemno vroča. Namerili smo bistveno več toplih, vročih in zelo vročih dni od dolgoletnega povprečja. Temperatur nad 35 stopinj denimo do leta 2010 skoraj niso poznali, od leta 2012 so jih našteli že 38, visoko pa se bo uvrstilo tudi letošnje poletje.
"Sicer tistega iz leta 2003 ne bo ogrozilo, ker mesec avgust ne prinaša dovolj izrazite vročine, bo pa verjetno tam nekje med drugim in četrtim mestom," pojasnjuje meteorolog na Agenciji za okolje Brane Gregorčič. Na prvi pogled se seveda zdi, da je več tudi ostalih vremenskih ekstremov, ki spremljajo nevihte, kar po eni strani drži, po drugi pa to gre pripisati tudi bolj sodobni opremi za spremljanje teh pojavov, pravi Gregorčič. "V resnici se je zmožnost detekcije teh pojavov močno povečala z razvojem novih tehnologij, interneta, mobilnih naprav. Tako zabeležimo tudi dogodke, ki jih z navadno mrežo meteoroloških postaj ne bi."
Mobilni telefon in naša pripravljenost snemanja in fotografiranja neurij pa le še ojačata občutek. Na Agenciji za okolje so jih letos zabeležili že osem. Nevihtni sistem je 2. avgusta najprej pustošil po severnem Jadranu in potem še v notranjosti, 26. julija je radar beležil takšno sliko, podobno tudi 12 julija, pred tem 6. julija. Pojav, ki ga sprožijo Rossbyjevi valovi, vremenska anomalija. "Ker je ozračje nad Sredozemljem in južno od Alp bolj pregreto, pa še zaradi pridruženih ciklonskih gibanj pride do najbolj burnih vremenskih procesov."
Sicer pa je edini sistematski premik v podnebnih značilnostih na našem območju ta, da se število in pogostost vročinskih valov povečuje. Najbolj nenavadno pa je, da smo se na vročino že tako navadili, da so povprečno topli poletni meseci mnogim že prehladni.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.