Želel si jo je že nekdanji predsednik Danilo Türk in zato postal tarča ostrih kritik in očitkov o razsipavanju. Zaradi varčevanja pa se ji je odpovedal Borut Pahor in se za naslednjih 10 let zadovoljil s pisarno. Ideja o predsedniški rezidenci je zamrla, dokler ga na Erjavčevi 17 ni zamenjala Nataša Pirc Musar. Predsednica republike je pravzaprav edina v Evropski uniji in ena redkih na svetu, ki nima posebne rezidence, v kateri bi prebivala in sprejemala pomembne goste. "Naj povem jasno in glasno. Nataša Pirc Musar ne potrebuje rezidence, potrebuje jo država," je bila jasna.
"Tudi jaz se strinjam s tem razmišljanjem in upam, da se bo nekaj premaknilo in da se bo ta zgodba uresničila. Jaz mislim, da naša država potrebuje rezidenco, to ni last od nekoga, ki je v danem trenutku predsednik, ampak je last države," se strinja nekdanja vodja protokola v Službi Vlade RS za evropske zadeve Bojana Košnik Čuk. Vodja protokola je bila v času, ko je Slovenija vstopala v Evropsko unijo in se pridruževala Natu. Marsikateri zadregi bi se takrat lahko izognili, pravi, če bi imeli predsedniško rezidenco, kot se za razvito državo tudi spodobi: "Se ne dogaja vedno vse na tistih uradnih formalnih sestankih, ampak se ljudje marsikaj lahko dogovorijo ali pa morda celo hitreje dogovorijo, če uporabimo bolj intimno okolje, kar pa rezidenca zagotovo je. In to ni zapravljanje davkoplačevalskega denarja, kot velikokrat slišimo."
"Ko te predsednik povabi v rezidenco in ne v pisarno, kjer ima sedež njegova administracija, ti da s tem vedeti, da si njegov prijatelj, in ti izkaže višjo čast, kot če te povabi v svojo pisarno," je še pojasnila Pirc Musarjeva.
Med obstoječimi objekti, ki bi lahko postali predsedniška rezidenca, so je v preteklosti omenjalo vse od Ljubljanskega in Tivolskega gradu do nekdanjega hotela Bellevue, gradu Bokalce in vile Podrožnik.
KOMENTARJI (100)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.