Mariborsko višje sodišče bo moralo znova odločati o odpravi pripora računalničarju Matjažu Škorjancu. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sklep višjega sodišča, s katerim je to brez konkretne obrazložitve spremenilo odločitev okrožnega sodišča in odločilo, da se predlogu za odpravo pripora Škorjancu proti ponujeni varščini ne ugodi.
Ustavno sodišče je zadevo vrnilo v ponovno odločanje višjemu sodišču. Škorjanc, ki je zaradi ponovitvene nevarnosti v priporu že od od 26. oktobra 2011, je z ustavno pritožbo izpodbijal več sodnih odločb, med drugim tudi sklep višjega sodišča v Mariboru, s katerim je to spremenilo sklep okrožnega in hkrati presodilo, da trajanje pripora po njihovem mnenju ni nesorazmerno dolgo.
Škorjanca so prvič aretirali julija 2010 in ga nato zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Takoj po izpustitvi naj bi se po navedbah iz obtožnice znova lotil spornega početja. Spet so ga prijeli oktobra lani v njegovem stanovanju v Mariboru in od takrat je v priporu.
Vendar je pripornik, zoper katerega na mariborskem sodišču teče postopek zaradi domnevne izdelave programa za vdor v informacijski sistem in pranja denarja velike vrednosti, sodišču očital kršitev 19., 20., 22. in 29. člena ustave ter konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Kot je v pritožbi med drugim zapisal, v priporu zanj velja posebej strog režim, saj mu je razen redkih obiskov bližnjih za stekleno pregrado prepovedano vsakršno komuniciranje z zunanjim svetom. Meni, da bi moralo višje sodišče navesti konkretne razloge, zakaj varščina ne daje zadostnega jamstva za preprečitev ponovitvene nevarnosti in zakaj ocenjuje, da bi pritožnik kljub dani varščini kazniva dejanja ponavljal.
Ustavno sodišče je zdaj presodilo, da je zahteva po obrazloženi sodni odločbi toliko večja v primerih, ko instančno sodišče spremeni odločitev nižjega sodišča, in še zlasti, če gre za odločanje o posegu v eno izmed najpomembnejših človekovih pravic, to je v ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode.
Po poteku določenega časa je treba pripornika kljub temu, da je še vedno podan utemeljen sum ter priporni razlog begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti, izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času, je v odločbi poudarilo ustavno sodišče in dodalo tudi, da po ustaljeni ustavnosodni presoji dolžina zagrožene kazni za kaznivo dejanje, ki se očita pritožniku, ne more biti edino merilo presoje še dovoljenega trajanja pripora.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.