Ime Matjaž Škorjanc se je v slovenski javnosti pojavilo julija 2010, ko so ga v Mariboru prvič aretirali zaradi računalniškega kriminala. Nato so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Takoj po izpustitvi naj bi se po navedbah iz obtožnice znova lotil spornega početja. Spet so ga prijeli oktobra 2012 v njegovem stanovanju v Mariboru.
Obtožnica je mladega računalniškega mojstra bremenila izdelave zlonamernega računalniškega programa za vdor v informacijske sisteme, pomoči pri nezakonitem početju in pranja denarja. Škorjanc, znan pod vzdevkom Iserdo, je med marcem 2008 in majem 2011 izdeloval program, s katerim je bilo mogoče vdreti v tuje informacijske sisteme. Med glavnimi kupci naj bi bila španska kriminalna združba, ki naj bi s programom vdrla v računalnike po vsem svetu in jih združila v omrežje mariposa (v prevodu metulj).
Kodo so kupci po navedbah tožilstva uporabljali kot "orodje" za izvajanje nezakonitih dejanj, kot je kraja gesel in drugih tajnih podatkov. Nekdanji študent medicine iz Orehove vasi Škorjanc, ki se je kasneje preselil v Maribor in se preusmeril na študij računalništva in informatike, pa jim je pri tem svetoval in dajal navodila za uporabo. Med drugim naj bi s kodo izvedli napad na kanadsko spletno obrambno mrežo, v katero so bili vključeni strežniki številnih vladnih in drugih ustanov v državi.
Po navedbah iz obtožnice je Škorjanc kodo prodal najmanj 233-krat, s prodajo kode je zaslužil 115.000 evrov, s čimer si je kupil stanovanje, avto ter drago računalniško in elektronsko opremo. Medtem ko škoda, ki so jo drugi s to kodo povzročili na več tisoč računalnikih po vsem svetu, po navedbah tožilstva ocenjujejo na več deset milijonov evrov.
S Škorjancem je na zatožni klopi ves čas sedelo njegovo nekdanje dekle Nuša Čoh, na bančni račun katere so kupci kode nakazovali denar, ona pa je ta denar v gotovini prinašala Škorjancu.
Soobtožena Darko Goričanac in Mentor Leniqi sta kaznivo dejanje napada na informacijski sistem priznala in se pogodila s tožilstvom, prvi za leto in šest mesecev zapora, drugi pa za leto in tri mesece.
Štiri leta in 10 mesecev zapora
Decembra 2013 je mariborsko okrožno sodišče Škorjanca za vdor v informacijske sisteme, pomoč pri nezakonitem početju in pranje denarja obsodilo na štiri leta in deset mesecev zapora, 3000 evrov stranske denarne kazni ter odvzem več kot 100.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Njegovi nekdanji partnerici Nuši Čoh pa je za pranje denarja dosodilo osem mesecev pogojne zaporne kazni.
Obe strani sta se pritožili
Na razsodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba. Tožilstvo je menilo, da sta izrečeni kazni prenizki in za Škorjanca zahtevalo sedem let in pol zapora ter 10.000 evrov stranske denarne kazni, za Čohovo pa leto in pol pogojnega zapora.
Obramba je po drugi strani menila, da sta kazni previsoki. Škorjančev zagovornik Janko Jerman je zahteval razveljavitev sodbe in vrnitev na prvo stopnjo, med drugim zaradi domnevno nezakonito pridobljenih dokazov.
Višje sodišče: Izrečeni sta bili ustrezni sankciji
Višje sodišče pa je leta 2015 v razglasitvi sodbe menilo, da sta bili na prvostopenjskem sodišču izrečeni ustrezni zakonski sankciji. Obrambi je pritrdilo le v delu, da se mora obtoženima poleg pripora v kazen šteti tudi čas pridržanja. Tožilstvu pa je ugodilo s tem, ko je Škorjancu povišalo denarno kazen za nekaj več kot 25.000 evrov, kolikor naj bi znašala razlika med protipravno pridobljeno koristjo od prodaje zlonamerne kode in vrednostjo premoženja, ki mu je že bilo odvzeto. Med drugim je ostal brez stanovanja, avtomobila in računalniške opreme.
Škorjanc je moral prav tako plačati stroške izvedenca za računalništvo Marka Malovrha, ki je izdelal mnenje za višje sodišče po naročilu Škorjanca in njegovega zagovornika. Z njim je obramba skušala zamajati verodostojnost zasežene računalniške programske opreme, saj policija 30. maja 2011 ob zasegu dokazov ni izdelala istovetne kopije.
Nove obtožnice: kriminalno združevanje, bančne prevare, kraja identitete ...
Škorjanc je kazen v Sloveniji prestal, a so ameriški varnostni organi že leta 2011 od slovenskih zahtevali njegovo izročitev, a Slovenija ni v to privolila.
Lanskega junija pa smo poročali, da je zvezno sodišče v ameriški prestolnici Washington objavilo doslej zapečatene obtožnice proti Američanu, Špancu in dvema Slovencema zaradi kriminalnega združevanja in bančnih ter drugih prevar prek spletnega hekerskega foruma Darkode, ki so ga leta 2015 zaprli. Obtožnice so bile vložene proti 32-letnemu Matjažu Škorjancu iz Maribora, 35-letnemu Mentorju Leniqiju iz Gorišnice, 40-letnemu Florenciu Carru Ruizu iz španske Vizcaye ter 26-letnemu Američanu Thomasu McCormicku.
Američana so aretirali, trije tujci pa so še na prostosti, čeprav je sodišče izdalo naloge za njihovo aretacijo. Zapečatene obtožnice so bile vložene že 4. decembra 2018, McCormicka pa so aretirali 10. decembra. Obtoženim v primeru obsodbe grozi do 50 let zaporne kazni.
Nove obtožnice navajajo, da so obtoženi v času od septembra 2008 do decembra 2013 svojim žrtvam, ki so jim pokradli zasebne podatke, med drugim o bančnih računih in kreditnih karticah, povzročili za 4,5 milijona dolarjev oziroma slabih štiri milijone evrov škode. Obtožnica jih bremeni kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja.
Škorjanca obtožujejo, da je ustvaril program mariposa in ga prodajal na Darkode, kjer ga je oglaševal kot program, ki lahko ukrade gesla za spletne finančne storitve uporabnikom internet explorerja in firefoxa. Ta program naj bi bil sposoben tudi spreminjati elektronske zapise.
Škorjanca aretirali lanskega oktobra, čaka na izročitev
Takrat se je na ameriško obtožnico odzval tudi zagovornik Matjaža Škorjanca, odvetnik Janko Jerman. Prepričan je, da gre za isto zadevo, za katero je Škorjanc bil že pravnomočno obsojen v Sloveniji, kazen pa je tudi odslužil.
Lanskega oktobra pa je odjeknila novica, da je nemška zvezna policija aretirala Škorjanca, za katerim so ZDA izdale mednarodni zaporni nalog za izročitev. Nemška zvezna policija je na avtocesti A8 opravljala nadzor prometa prek nemške meje v Schwarzbachu in med drugim ustavila avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami. Takrat je tudi Škorjančev oče, Martin Škorjanc, zatrdil, da za pregon ni prave pravne podlage, saj je bil njegov sin za isto dejanje, kot ga preganja tožilstvo ZDA, že pravnomočno obsojen, kazen pa je v Sloveniji tudi v celoti že prestal. "Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red," je poudaril.
Vdor v Nicehash
V zadnjih letih je bil Škorjanc znan kot ustanovitelj in nekdanji direktor družbe Nicehash, kjer so uporabniki lahko rudarili kriptovalute. Leta 2017 je v velikem vdoru v Nicehash izginilo 4700 bitcoinov, ki so bili tedaj vredni 56 milijonov evrov.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.