"Socialna država, ki skrbi za svoje prebivalce, vzpodbuja njihovo prostovoljsko delovanje v dobro skupnosti. Vlaga v promocijo prostovoljstva, podpira možnost kakovostnega vključevanja v prostovoljstvo in prepoznava vrednost prostovoljskega dela," opozarja izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. Po njenih besedah lahko na ta način vsi prebivalci sodelujejo pri skrbi za skupno dobrobit, so vključeni, ker imajo možnost sodelovati v družbenih procesih, in so bolje opremljeni za življenjske situacije, ko ne gre vse po načrtu.

Svojo družbeno vlogo lahko po njenih besedah živimo na različne načine tudi skozi prostovoljstvo. Podpora in razvijanje prostovoljstva sta zato tudi pot do vključujoče družbe, je izpostavila. "Smo pač družbena bitja in zgolj skrb za samega sebe ni alternativa za srečno in zdravo življenje," je sklenila.

"Preredko se spomnimo, da tkivo različnih generacij, različnih delov družbe temelji na prostovoljstvu. Temelji na tem, da je nekdo pripravljen - ne za plačilo, ampak za lastne notranje zadovoljstvo - pomagati drugemu z nečim, kar zna," je v poslanici poudaril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Šolski sistem mora po njegovih besedah spodbujati prostovoljstvo, saj ohranja vezivo družbe in ga krepi. Najbolj napredne družbe včasih pozabljajo, da je veliko osamljenih ljudi, ki nimajo stikov z drugimi, je izpostavil. Naša družba pa je prav zaradi prostovoljcev v tem pogledu po njegovem mnenju drugačna, ker vedo, da nekateri ljudje včasih potrebujejo samo pogovor. Izrazil je željo, da bi to ostalo med ključnimi solidarnostmi v družbi.

Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča poudarjajo, da so prostovoljci dragocen partner v procesu bolnikove rehabilitacije. Predvsem so dobrodošli z vidika družabništva. Pri prostovoljnem delu gre v odnosu med bolnikom in prostovoljcem za obojestransko rast, učenje, izmenjavo izkušenj in krepitev medgeneracijskega sodelovanja, so zapisali. Povratne informacije bolnikov, ki jih prostovoljci obiskujejo, so po njihovih besedah zelo pozitivne in si želijo več podobnih izkušenj.

Prostovoljstvo nudi priložnosti zlasti za izključene, da prevzamejo konstruktivno vlogo v svoji skupnosti in kot prostovoljci koristijo s svojimi izkušnjami, so izpostavili pri programu Združenih narodov za prostovoljstvo. Po njihovih besedah se s pomočjo prostovoljstva v skupnostih po svetu pogosto okrepita solidarnost in vključenost.

Slovenska filantropija je ob tem v Ljubljani pripravila 12. Slovenski kongres prostovoljstva, ki gso ga namenili merjenju učinkov prostovoljskega dela. Opažajo namreč, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen.

Nagrade najzaslužnejšim

Državni svet pa je danes podelil plakete DS najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem za leto 2019. Plaketo je letos prejelo 14 prostovoljcev in prostovoljk z raznolikih področij delovanja, kot so gasilstvo, izobraževanje, šport, zdravstvo, kultura in turizem.

Letošnji nagrajenci so Cvetka Belc, Franjo Čretnik, Jože Drobež, Mirjam Frankovic Franetič, Albina Karmuzel, Darko Marković, Jožef Ograjenšek, Ema Perkovič, Tone Simončič, Jure Sodja, Mojca Stopar, Bela Szomi Kralj, Otokar Vačovnik in Darko Zavrtanik.

V času bliskovitih sprememb, ko se ljudje vedno bolj delimo in drobimo, prostovoljstvo predstavlja zelo pomemben in dobrodošel gradnik družbe, ki ohranja neke medčloveške vezi, je ob robu današnje podelitve dejal predsednik DS Alojz Kovšca.

Ob tem je opozoril, da ljudje prepogosto preveč pričakujejo od države in mislijo, da bo država reševala probleme malega človeka.

"Država lahko težave rešuje sistemsko, a človek človeku roko in človek človeku kruh, to ni več v domeni države, to je v domeni ljudi. Če bomo izgubili ta čut za prostovoljstvo, za medsebojno pomoč, ni družbenega sistema, ki bi to nadomestil, in ni možnosti, da bo družba daljnoročno preživela," meni predsednik DS.