Školč od Rupla zahteval pojasnila

Odbor DZ za zunanje zadeve se je danes sestal na 62. nujni seji, na kateri so njegove člane zanimali predvsem zadnji dogodki v odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Milenko Ziherl (SDS) je v zvezi s tem zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki je sodeloval na seji, vprašal, kaj bo Slovenija storila v zvezi z "enostranskim poročilom" poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško, poslanca Hannesa Swobode. Jožef Školč (LDS) je medtem želel razlago "veličastne strategije" v odnosih s Hrvaško.

Školč je Rupla vprašal po "toplo-hladni" strategiji v odnosih s Hrvaško, saj naj bi zunanji minister Hrvaško običajno podpiral, ob vsakem koraku, "ki mu ni všeč", pa naj bi odnose s sosednjo državo problematiziral. Ob tem se je Školč dotaknil tudi desetih točk slovenskega zunanjega ministrstva, ki jih je v zvezi s hrvaškimi negativnimi komentarji o Sloveniji objavilo v sredo. V njih ga je še "posebej zmotilo", da je minister "šel tako daleč, da hrvaške novinarje poučuje, kako naj pišejo". To po mnenju Školča meče slabo luč na Slovenijo v svetu.

Zunanji minister je Školču odgovoril, da si Slovenija prizadeva razčiščevati in pojasnjevati položaj, kar ne more biti v neskladju s slovensko politiko in ne more biti propaganda. Je pa tovrstno ravnanje povsem v skladu s stališčem Slovenije, da je Hrvaška prijateljska država, katere vstop v EU podpira. Slovenija pa mora opozarjati, ko Hrvaška ne spoštuje tistega, kar je zapisano v pogajalskem okviru EU, "kadar je na napačni poti", je dodal minister. Povedal je tudi, da je predlagal, naj se na obisk v Slovenijo povabi predstavnike hrvaških medijev, saj se mu zdi, da so enostransko obveščeni.

Rupel je še poudaril, da Slovenija morebitne arbitraže o meji ne odklanja, da pa še nima formalnega predloga Hrvaške. Če ga bo v kratkem sprejela, bo Slovenija podala tudi svoje predloge, je dodal. Rupel je še menil, da v zvezi s tem vprašanjem "ni nobene panike". Slovenija bo vse enostranske korake zavračala, tudi Badinterjeva komisija je poudarila, da enostranski ukrepi niso veljavni in "so torej zaman", je še povedal.

Izjave Swobode: Predvolilno lobiranje

Zunanji minister je v zvezi z vprašanjem Ziherla, ki se je nanašalo na dopolnilo k poročilu Swobode o napredku Hrvaške na poti v EU, naj Slovenija in Hrvaška v prizadevanjih za rešitev vseh spornih vprašanj meje razmislita o mednarodni arbitraži, med drugim poudaril, da Evropski parlament ne sprejema odločitev v zvezi z vstopanjem Hrvaške v EU, ampak je to v pristojnosti Evropskega sveta.

Sicer je izrazil razumevanje, da je Hrvaška skušala vplivati na Swobodo. Hrvaška je namreč po Ruplovih besedah letos zaradi prihajajočih parlamentarnih volitev v razgibanem položaju in si je želela pridobiti podporo, tudi predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Pötteringa, ki je iste politične usmeritve kot hrvaški premier Ivo Sanader. "Šlo je za lobiranje v zvezi z volitvami," je poudaril Rupel.

Ker je imel Swoboda morda nekatere napačne informacije, se je zunanji minister v začetku tedna tudi odločil za obisk v Strasbourgu. Kot je povedal, se je med drugim srečal tudi s Poetteringom, s Swobodo pa se je pogovarjal skupaj s slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu Alojzom Peterletom. Namen obiska je bil "razbistriti nekatere pojme", je dodal.

Zagreb zavrača očitke zunanjega ministra

Kolinda Grabar-Kitarović je zavrnila vse obtožbe Slovenije, da nekateri hrvaški politiki in novinarji neresnično opisujejo slovensko-hrvaške odnose in pri tem napadajo predstavnike slovenske države. Po njenih besedah hrvaško državno vodstvo vedno poroča objektivno o Sloveniji in ne napada slovenskih politikov. Še več. Grabar-Kitarovićeva se ne spomni niti ene nestrpne izjave iz Zagreba, za razliko od slovenskih poslancev, ki so na hrvaškega predsednika države in vlade večkrat naslovili precej žaljivih pripomb.

Ruplovih deset točk

Slovensko zunanje ministrstvo je v sredo zvečer na svoji spletni strani objavilo deset točk v zvezi s hrvaškimi negativnimi komentarji o Sloveniji. Kot so zapisali, nekateri hrvaški politiki in novinarji neutemeljeno in neresnično prikazujejo slovensko-hrvaške odnose, pri čemer grobo in neupravičeno napadajo predstavnike slovenske države.Na MZZ so prepričani, da hrvaško napadanje Slovenije odnose med državama zaostruje in poslabšuje, zato predlagajo, da hrvaška vlada, pa tudi mediji, spodbudijo drugačno, pozitivno ravnanje.

Rupel: Obisk Motakija povezan z Drnovškom

Minister Rupel je na zasedanju odbora za zunanjo politiko na vprašanje Brede Pečan (SD) v zvezi z obiskom iranskega zunanjega ministra povedal, da je bil sredin obisk Motakija v Sloveniji povezan z "nekim" pismom predsednika republike Drnovška iranskemu predsedniku Ahmadinedžadu, na katerega naj bi slednji tudi odgovoril. Rupel več o tem ni želel povedati, saj, kot je dejal, za to ni pooblaščen.

Rupel je povedal, da je obisk pred 14 dnevi predlagal Motaki. Obisk so nato organizirali tako rekoč v zadnjem trenutku, je dodal. Rupel je še povedal, da Iran uživa dvomljiv sloves. Dejal je, da je bogatenje urana v Iranu do neke mere mogoče razlagati kot prizadevanja za pridobivanje jedrske energije v miroljubne namene, a poročila, med drugim Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), govorijo, da želi Iran razviti tudi procese, ki jih je možno uporabiti za proizvodnjo jedrskega orožja.