Slovenski škofje so na sveti večer v stolnih in nekaterih drugih cerkvah darovali slovesne maše. V skladu s prastarim običajem so na sveti večer v mnogih slovenskih krajih tudi pokropili in s kadilom pokadili domačo hišo, med kropljenjem pa molili rožni venec ali peli božične pesmi. Vrh praznovanja svete noči pa je bila polnočna maša ali polnočnica.
Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran je na sveti večer slovesno polnočno mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger pa je praznično sveto mašo daroval v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika.
Celjski škof Anton Stres je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v celjski stolnici sv. Daniela. Koprski škof Metod Pirih je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Murskosoboški škof Marjan Turnšek je na sveti večer daroval polnočno sveto mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Novomeški škof Andrej Glavan je polnočno sveto mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu.
Drugi največji in najbolj priljubljen praznik
Krščanski svet praznuje božič, za veliko nočjo največji praznik krščanstva in najbolj priljubljen cerkveni praznik, sicer pa zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem. Svete maše so bile po cerkvah tudi na današnji božični dan.
Božič pomeni malega Jezusa (otroka, tudi malega Boga); na ta dan, verjamejo kristjani, se je namreč rodil Jezus Kristus in tako učlovečil božjega sina in Odrešenika, ki je, kot pridiga Cerkev, s svojim naukom in kasnejšim žrtvovanjem odrešil človeka. Rojstvo malega Boga so sicer verniki sprva praznovali ob različnih datumih, dandanes pa je 25. december zlasti simbol družinskega praznika z obdarovanjem.
Rojstni dan premaknili z maja na december
Kdaj natančno se je rodil Kristus, ni znano. Skoraj gotovo je, da se je rodil vsaj šest let pred našim štetjem. Okrog leta 200 so božič praznovali 20. maja, kasneje, ko so se kristjani začeli zanimati za datum njegovega rojstva, pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Tako je imela cerkvena občina v Rimu 25. december za praznik Jezusovega rojstva že leta 336, leta 354 pa je bilo po ohranjenih podatkih praznovanje božiča ustaljeno.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.