Škoda popisana

Bojan Kuntarič, svetovalec za odnose z javnostmi pri upravi za zaščito in reševanje, je za 24ur.com povedal, da so njihove komisije skoraj povsod že končale z delom. "V glavnem so poročila že oddana. Poročila bo zdaj pregledala državna komisija in jih poslala najprej na vlado, vlada pa bo odločila o sredstvih, ki jih bo nakazala na občine.“

Zadovoljni smo s hitrim odzivom vlade

Mihael Prevc, župan občine Železniki, je za 24ur.com povedal, da so v Železnikih škodo v večini že popisali. "V tem trenutku se dogovarjamo še za nekaj malenkosti, ki smo jih pozabili, recimo mrliške vežice, sicer pa je škoda popisana in ocenjena,“ je povedal Prevc.

Končna ocena, ki zajema škodo na cestah, komunalni infra strukturi in objektih je 21 milijonov evrov. Od države so do sedaj prejeli 220.000 evrov za sanacijo plazov, 370 tisoč evrov za interventna dela na komunalni infrastrukturi. "Za vodotoke je koncesionar dobil okrog 300.000 evrov. Podpisali pa smo tudi pogodbo z ministrstvom za ceste za izgradnjo nadomestne ceste v Davčo v vrednosti 820.000 evrov,“ je pojasnil župan.

Prevc je še povedal, da jim je vlada zagotovila, da bodo sredstva nakazana. Kdaj se bo to zgodilo pa še ne ve. "Kar se tiče finančne pomoči lahko pohvalim hiter odziv vlade."

Bojimo se novega deževja

Anton Urh, podžpun občine Bohinj, je za 24ur.com povedal, da je komisija uprave za zaščito in reševanje pri njih že končala z delom. "Škoda je ocenjena, natačne številke ne vem, gre pa za škodo v vrednosti okoli 8,5 milijona evrov.“

Občina je nekaj sredstev že dobila in sicer od vlade 92.400 evrov, 12.750 evrov od ministrstva za okolje. "Največ smo dobili od ministrstva za šolstvo, 500 tisoč evrov. Smo pa izvedeli, da bomo morali za ta znesek plačati davek in sicer 120 tisoč evrov,“ je pojasnil Urh.

Urh je povedal, da imajo največ škode na vodotokih. "Ponekod so vodotoki široki še vedno široki 40 metrov namesto 4. To je katastrofa, lahko le rečem, da revež ostane revež.“ Z denarjem, ki so ga dobili so namreč uspeli financirati le najnujnejše intervencije, do sanacije sploh še niso prišli. "Zdaj plačujemo iz občinskega proračuna in shranjujemo račune ter upamo, da nam bo kdo povrnil ta denar.“ V občini so ustavili vse investicije, naredili rebalans proračuna in denar preusmerili na sanacijo škode. "Bojimo se dežja,“ je še povedal Urh.

Posojila Eko sklada

Eko sklad je danes v uradnem listu objavil javni razpis za dodeljevanje ugodnih posojil za okoljske naložbe v stanovanjske objekte, ki so bili prizadeti v neurju 18. septembra. Sklad je za brezobrestna posojila z odplačilno dobo do 10 let namenil dva milijona evrov, do njih pa so upravičeni občani, ki imajo stalno prebivališče v poškodovanih objektih in bodo v njih izvedli enega od v razpisu predvidenih ukrepov varstva okolja.

Eko sklad bo brezobrestnega posojila, brez dodatnih stroškov zavarovanja, odobritve ali vodenja posojila, dodeljeval za naložbe, kot so namestitev kotlov na lesno biomaso in sončnih kolektorjev, vgradnjo energijsko učinkovitih oken in vhodnih vrat, toplotno izolacijo poškodovanih stanovanjskih objektov, nakup gospodinjskih aparatov energijskega razreda A ali višje, namestitev naprav za čiščenje pitne vode ter za oskrbo s pitno vodo, kjer javna oskrba ni predvidena za občane.

Javni sklad predvideva dodelitev posojil za tiste stanovanjske objekte oz. zaključene dele objektov, za katere je izvedba naložbe utemeljena zaradi nastanka škode na ustreznih delih oz. napravah objekta, pri čemer posojilo ne more presegati zneska trikratnika ocenjene škode na teh delih oz. napravah. Najvišji znesek posamičnega posojila je 20.000 evrov, najnižji pa 2000 evrov.