Skobir pri ohranjanju letalskih povezav pričakuje pomoč države

"Trenutno stanje ni nič boljše, kot smo ga napovedovali že aprila," je v pogovoru za STA povedal Zmago Skobir in pojasnil, da imajo trenutno sedem letalskih prevoznikov, druge še pričakujejo. Že zdaj pa je jasno, da so za letošnjo poletno sezono že izgubili povezave s Helsinki, Madridom, Zürichom in Münchnom. Tako se ni spremenila ocena, da bodo letos na letališču dosegli le 30 odstotkov načrtovanega prometa oziroma pol milijona potnikov, a še to pod pogojem, da bodo vzpostavljene povezave obstale, je še izpostavil.

Povprečno so leti zasedeni od 40 do 50-odstotno. Večinoma potujejo le tisti, ki morajo potovati. Še vedno je veliko repatriacij, družinskih obiskov, ki prej niso bili mogoči, potujejo pa tudi poslovneži, medtem ko je turistov zaenkrat zelo malo. Ob takšni neekonomični zasedenosti letal se postavlja vprašanje, ali bodo prevozniki vztrajali pri vzpostavljenih linijah, kar pa je za letališče in za povezljivost Slovenije ključno.

Skobir je zato spodbudil ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da bi slovenska država prevoznikom v tej začetni fazi ponovnega vzpostavljanja letalskega prometa priskočila na pomoč. Kot je pojasnil Skobir, ne gre za velike zneske, saj bi prevoznike subvencionirali z desetimi evri na potnika.

Druge države že nudijo pomoč prevoznikom

Gre za pomoč, ki jo Evropska komisija dovoljuje in ki jo druge države že uporabljajo, je pojasnil Skobir. Na ta način bi obdržali prevoznike. "Zelo je pomembno, da povezave zdržijo, da jih bomo potem, ko se bo zaupanje potnikov vrnilo, imeli," je poudaril Skobir in spomnil, da poteka pravi boj za prevoznike, ki zaradi krize krčijo svoje flote in posadke, pri čemer so nekatere države precej iznajdljive in odprtih rok.

Zato so se na začetku najbolj bali, ali bodo na Brnik po koncu epidemije sploh lahko pritegnili prevoznike. "Za nas je bil velik uspeh, da smo jih prepričali, da so startali, sedaj pa se je začela tekma s časom, da jih obdržimo in jim skušamo vsaj letos pomagati," je dejal Skobir in izpostavil, da bodo dobre povezave že naslednje leto, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU, ključnega pomena.

'Bolje je podpreti velike prevoznike kot se lotiti ustanavljanja novega nacionalnega prevoznika'

Prvi mož ljubljanskega letališča je prepričan, da je za Slovenijo bolj smotrno in smiselno, da podpre velike prevoznike, ki s svojo razvejano mrežo lahko privabijo več potnikov, kot pa da se loti ustanavljanja novega nacionalnega prevoznika, o čemer se zdaj znova govori. To bi bilo namreč tudi bistveno dražje in zamudneje, v času pandemije pa bi zahtevalo še dodatno vložke. Skobir v vzpostavitvi novega prevoznika tudi ne vidi dodane vrednosti.

Da lahko letališče povsem normalno funkcionira brez nacionalnega prevoznika, se je po lanskem propadu Adrie Airways že pokazalo, saj bi letos, če ne bi bilo pandemije, imeli danes na letališču 17 tujih prevoznikov z 22 destinacijami in bi obnovili že 95 odstotkov Adriinega prometa, vključno z vsemi za Slovenijo najpomembnejšimi linijami.

Skobir razočaran, ker se gospodarsko ministrstvo ne odziva na pobude in predloge, kako se lotiti reševanja nastalih razmer

Po besedah Skobirja se ministrstvo o tem z njimi niti ne pogovarja. Na ministrstvu sicer pravijo, da se s prevozniki dogovarjajo, vendar na letališču o tem niso nič obveščeni. Skobir pogreša tudi strateški pogled države na to, kako z diplomatskega in ekonomskega stališča pristopiti k ohranitvi za Slovenijo ključnih letalskih povezav.

Gre tudi za zapiranje meja in določanje pogojev za vstop v državo. Tudi to je razlog za zamikanje in ukinjanje letov tudi že vzpostavljenih letov. Ob tem je Skobir posebej izpostavil problem Velike Britanije. "Veliko je že zamujenega, ne pa vse. Tako da je še vedno čas, da domislimo nek pametni koncept," je ocenil Skobir.

'Letališče je velik generator zaposlitev in multiplikator BDP'

Povezanost Slovenije in letalski promet nista ključna samo za letališče temveč za celotno državo in njeno gospodarstvo. "Letališče je velik generator zaposlitev in multiplikator BDP," je poudaril Skobir, ki je opozoril še na eno težavo, s katero se soočajo, in sicer zaprtjem trgovin ob nedeljah, pri čemer bi morale biti prodajalne na letališču opredeljene kot izjeme, vendar niso.

Na območju letališča je v različnih dejavnostih, ki jih opravljajo manjša podjetja, zaposlenih več kot 2000 ljudi. Tudi ta podjetja so podobno kot Fraport Slovenija zaradi upada letalskega prometa prisiljena zmanjševati število zaposlenih. V Fraportu Slovenija so se na podlagi napovedi o 1,1 milijona potnikov v prihodnjem letu letos načrtovali zmanjšanje števila zaposlenih za 120, kar predstavlja približno četrtino zaposlenih.

Sindikati vztrajajo naj podjetje vsaj do konca leta počaka z odpuščanjem

Dialog s sindikati glede določanja kriterijev odpuščanja ni bil uspešen, saj sindikati vztrajajo, da naj podjetje vsaj do konca leta počaka z odpuščanjem in naj koristi državno pomoč čakanja na delo in subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Vendar, kot je povedal Skobir, je jasno, da ne gre za kratkoročno pomanjkanje dela, temveč za srednjeročne ali celo dolgoročne posledice pandemije, saj naj bi se promet na raven iz leta 2019 vrnil šele leta 2023.

Fraport Slovenija bi z zavlačevanjem odpuščanja tako le zlorabljal institut čakanja na domu, je prepričan Skobir. "Ne moremo špekulirati, zapraviti za to še dva do tri milijone evrov, temveč je ključno, da družba ostane zdrava in bo lahko delovala dalje. Če slučajno vendarle pride do nepričakovanega preobrata, pa takoj vse delavce vzamemo nazaj," je poudaril Skobir.

Zagotovil je, da na vse način skušajo delavcem, ki bodo izgubili službo, pomagati, tako z izobraževanjem kot z iskanjem dela. "Žal pa se odpuščanjem ne moremo izogniti, saj bi sicer ogrozili vsa delovna mesta," je opozoril in dodal, da je ključno družbi zagotoviti dovolj likvidnostnih sredstev, da bo lahko preživela.

So pa v podjetju po predlogih enega od treh sindikatov (Sindikata Aerodrom Ljubljana) in sveta delavcev vendarle sklenili število zaposlenih zmanjšati za skoraj tretjino manj kot za 120, kot je bilo prvotno predvideno. Točno število presežnih delavcev in njihov seznam bo znan v prihodnjih dneh, ko bodo končani pogovori s tistimi, ki bodo sporazumno odšli iz podjetja.

Investicija v nov terminal ni zaustavljena, zastal pa je projekt letališkega hotela

Na očitke sindikatov, zakaj Fraport Slovenija namesto odpuščanj rajši ne zaustavi investicije v nov terminal, Skobir odgovarja, da je terminal dolgoročna prihodnost, saj nova epidemiološka realnost od letališč zahteva tudi več prostora in višjo kakovost. Trenutno investicija še teče v skladu z načrti. Mesečno družba nameni od dva do 2,5 milijona evrov za delovanje, plače in investicijo.

"Trošimo dobiček, ki je bil kumuliran v prejšnjih letih in ga lastnik ni jemal v obliki dividend. Vendar bo tudi tega denarja do konca leta zmanjkalo in se bomo primorani zadolžiti," je napovedal Skobir in dodal, da bo takrat morda tudi investicija upočasnjena, zaenkrat pa še velja, da bodo skušali z njo uloviti začetek predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta.

Medtem logistična podjetja nadaljujejo investicije v gradnjo svojih novih objektov na območju letališkega mesta. Tovorni promet, ki za letališča predstavlja okoli 10 odstotkov prihodkov, se v namreč nekoliko zmanjšanem obsegu še naprej odvija. Zaradi pandemije pa je vsaj zaenkrat zastal projekt letališkega hotela.