Sodišče o Škobernetu še ni odločalo

V državnem zboru bodo v torek z navadno večino, kar je najmanj 46 poslancev, potrdili ali ovrgli odločitev parlamentarno mandatno-imunitetne komisije o nepodelitvi imunitete sodniku Milku Škobernetu. Preiskovalni sodnik mu je odredil pripor zaradi suma jemanja podkupnine "zaradi upravičene bojazni, da bi uničil sledove kaznivega dejanja ali vplival na priče".

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v začetku današnje seje državnega zbora predsednika parlamenta Pavla Gantarja spraševal, zakaj ni omogočil, da bi na izredni seji pravočasno odločali o sklepu mandatno-volilne komisije, da Škobernetu ne podeli imunitete. Tanko trdi, da gre za hudo, po njegovem mnenju pa verjetno tudi zavestno procesno napako.

Gantar je očitke zavrnil in dejal, da bo državni zbor o imuniteti sodnika Škoberneta odločal v sklopu mandatno volilnih zadev, to je v torek. Mandatno-volilna komisija je po njegovih besedah imuniteto sodniku odrekla, odvzem imunitete pa bo v skladu s poslovnikom dokončno lahko odvzel ali podelil le državni zbor.

Tanko se sicer sprašuje, ali je nepravočasno odločanje državnega zbora o imuniteti Škoberneta plod tega, da so nekateri nosilci izvršne oblasti povezani z omenjenim sodnikom. Imuniteto namreč podeli državni zbor in ne mandatno-volilna komisija. Po njegovem prepričanju gre za hudo zavestno procesno napako državnega zbora, kar bi lahko omogočilo, da bo Škoberne zahteval odškodnino zaradi nezakonitega pridržanja.

Gantar zagotavlja, da ni prišlo do kršenja postopkov in ni nobene pravne praznine ter da je državni zbor vedno tako ravnal. Poslanci pa lahko odločitev mandatno-volilne komisije tudi spremenijo. "Vsa druga natolcevanja so plod slabega okusa," je dodal.

Pritožba zaradi pripora

Škobernetov zagovornik Tomaž Bromše se je v soboto pritožil na odreditev pripora, vendar odločitev o tem še ni. "Okrožno sodišče v Ljubljani je danes prejelo pritožbo na odreditev pripora za Milka Škoberneta po pošti. O njej bo odločilo v zakonskem roku," so sporočili s sodišča.

Nad dejstvom, da sodišče ni odločalo o ugovoru, je odvetnik Bromše presenečen. Pritožbo na odločitev o priporu, ki jo je dobil od sodišča v soboto okoli 9. ure po faksu, je poslal še isti dan okoli 15. ure po faksu, o čemer je telefonsko obvestil tudi preiskovalnega sodnika Andreja Barago. Zatem je to pritožbo poslal še s priporočeno pošto, za vsak slučaj pa se je tudi osebno odpravil na sodišče v Ljubljano, kjer pa varnostnika okoli 21. ure dokumentov nista želela sprejeti. "Ne vem, kaj bi še lahko storil," je dejal.

V ustavi sicer piše, da "nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču. Sodnik ne sme biti priprt in niti ne sme biti brez dovoljenja državnega zbora zoper njega začet kazenski postopek, če je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije."

Škoberne ostaja sodnik

Škoberne medtem ostaja sodnik. Izrek odločbe začasne odstavitve sodnika iz sodniške službe oziroma suspenz je sicer v pristojnosti predsednika vrhovnega sodišča. Če bo odločba izdana, bodo njegovi spisi po besedah predsednika celjskega sodišča Mirana Jazbinška "v skladu s sodnim redom takoj dodeljeni zakonitemu sodniku". Do takrat so njegove obravnave preklicane.

Na vrhovnem sodišču so pojasnili, da 95. člen Zakona o sodniški službi določa, da "če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije, mora predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe, v nadaljnjem besedilu: suspenz". Po sodni praksi za formalni začetek kazenskega postopka šteje izdaja sklepa o preiskavi. Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi sodnika. Prenehanje sodniške funkcije v tovrstnih primerih pa ureja ustava: "V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, državni zbor sodnika razreši.“

Pismo o domnevnem podkupovanju

Škoberne je bil pridržan, ker naj bi v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za Esada Ćehajića, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Ćehajić je v pismu pisal o domnevnem podkupovanju sodnika, tožilca, namestnika predsednika sodišča in predsednice senata.

Na vprašanje, ali so seznanjeni na celjskem tožilstvu, je vodja tožilstva Ivan Žaberl odgovoril, da primer rešuje skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvu, "zato predlagam, da se za odgovore na postavljena vprašanja obrnete na skupino". S skupine so sporočili, da obravnavajo "le primer zoper sodnika in še dve osebi, kjer smo vložili zahtevo za preiskavo. Ovadbe zoper kakšno drugo osebo v tej zadevi nismo prejeli." Na policiji pa so potrdili, da "preiskava še ni zaključena. Več informacij pa vam zaradi interesa nadaljnjega postopka ne moremo posredovati."

Ramić v priporu, Salobir ne daje izjav

Direktor podjetja Komunala Laško Marjan Salobir in celjski podjetnik Esad Ramić naj bi bila posrednika pri dogovorih za umik tiralice. Preiskovalni sodnik je zaslišal tudi njiju. Ramiću je odredil enomesečni pripor, zoper Salobirja pa tožilstvo ni podalo predloga za pripor. Salobir zaenkrat noče dajati izjav.