Slovenija

Golob ocenil, da bo škoda po ujmah presegla pol milijarde evrov

Ljubljana, 05. 08. 2023 12.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Nikita Leban, STA
Komentarji
328

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji sveta za nacionalno varnost dejal predsednik vlade Robert Golob in dodal, da sta prizadeti kar dve tretjini Slovenije. "Izkazali smo voljo in odločitev, da bomo delovali enotno, da bi čim prej pomagali državljanom. Trgovine s hrano in tehnično opremo bodo, kjer bo možno, odprte tudi v nedeljo," je napovedal Golob. Poveljnik civilne zaščite Srečo Šestan je po izredni seji vlade potrdil, da bodo izdali odredbo za odprtje nekaterih trgovin.

 

Na seji sveta za nacionalno varnost se je politični vrh seznanili s poročili Civilne zaščite in ministrstev. "Škoda bo presegla 500 milijonov evrov," je o prvi oceni škode dejal Golob, ki je napovedal, da se že pripravljajo zakonske spremembe, zato se bo tudi že danes sestala vlada. Obravnavali bodo interventni zakon, sejo pristojnih odborov pa pričakujejo v začetku tedna. 

Napori, da bomo spet lahko omogočili normalno življenje, bodo veliki, je opozoril premier. Poškodovani so predvsem cestna in energetska infrastruktura ter več sto objektov za bivanje.

Cilj zakonskih sprememb je opolnomočenje občin, da bodo lahko na terenu tudi mimo sistema javnega naročanja izvajale nujne intervencijske ukrepe, je še dejal Golob. Premier pričakuje, da bo DZ predlog obravnaval že v torek ali sredo. Če bomo želeli posledice učinkovito odpraviti, bomo morali "začeti delati drugače, kot smo bili navajeni v preteklosti", je dejal premier. Zakonske spremembe pa bo najverjetneje treba izboljševati sproti, je dejal.

"Črna na Koroškem je odrezana od sveta. Primanjkuje jim že vode in nekaterih artiklov, zato smo se odločili, da jim bomo pomoč dostavili po zraku," je napovedal Golob in se zahvalil vsem, ki so v teh dneh na terenu. Vse, ki bi radi pomagali, pa je pozval, naj pomoč ponudijo prek ustaljenih sistemov. "Včasih so dobri nameni škodljivi, ko se jih ne da koordinirati učinkovito," je dejal premier. 

 "Trgovine s hrano in tehnično opremo bodo, kjer bo možno, odprte tudi v nedeljo, ponekod bodo podaljšali delovni čas," je napovedal Golob. 

Razglasitev izrednih razmer za zdaj ni potrebna, je menil, saj imamo po njegovih besedah enega boljših sistemov za zaščito in reševanje v Evropi in sistem civilne zaščite deluje. 

Iz mednarodne skupnosti prejeli več ponudb

Prav tako smo s strani mednarodne skupnosti prejeli več pobud glede pomoči, Slovenijo so neposredno kontaktirale tudi sosednje Hrvaška, Madžarska in Avstrija. Golob se je za ponujeno pomoč zahvalil. "Prav je, da tisto pomoč, ki jo lahko uporabimo, tudi sprejmemo, zato da smo pri tem, da postavimo Slovenijo spet na noge, čim hitrejši," je dejal.

Na seji SNAV so po premierjevih besedah vsi politiki ugotovili, da danes ni čas za iskanje razlik, "še manj za iskanje razlogov, kdo je kriv za karkoli iz preteklosti". Sklenili so, da je čas za enotno delovanje, "da si bodo naši državljani hitreje opomogli". "Želim, da bo ta politična enotnost trajala čim dlje," je dejal.

"Ujma je po obsegu in posledicah večja kot karkoli, kar nas je doletelo v zadnjih desetletjih," pa je po seji povedal predsednik SDS Janez Janša in dejal, da se je ob tej katastrofi izkazalo, da ima Slovenija robusten sistem zaščite in reševanja. Opozoril je, da sedaj sledi obsežna sanacija in akcija čiščenja. "Na svetu za nacionalno varnost je prevladalo spoznanje, da moramo stopiti skupaj," je po seji dejal Janša. 

Po mnenju Janše je čas, da pristojni uredijo stvari, ki do sedaj niso bile urejene zaradi birokracije. Predlagal je tudi, da se uzakoni ukrepe, ki bodo omogočali preventivno ravnanje. "Zagotovo Slovenijo čaka določeno prerazporejanje sredstev za preusmeritev vodotokov," je dejal Janša, ki meni, da bi morale večjo pri vlogo pri upravljanju vodotokov dobiti občine. 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na novinarski konferenci po seji sveta za nacionalno varnost ob tokratni ujmi dejala, da podatki pričajo o strahoviti razsežnosti katastrofe. Izpostavila je enotnost politike, ki sporoča državljanom, da niso sami in da bo država naredila vse, kar lahko. Pomagala pa bo tudi mednarodna skupnost, je dejala.

Predsednica je tudi danes izpostavila prizadevno delo vseh pristojnih služb in reševalnih ekip in se jim zahvalila za njihovo delo. Med drugim je nanizala, da so v zadnjih 48 urah v 145 občinah zabeležili več kot 3000 dogodkov, s helikopterji so rešili že 121 ljudi. "Ti podatki seveda govorijo o tej strahoviti razsežnosti katastrofe, ki ji Slovenija še ni bila priča v svoji samostojnosti," je dejala.

Pozvala je, naj državljani številko 112 pokličejo le v nujnih primerih, organizatorje javnih prireditev pa, naj ravnajo odgovorno.

Veseli jo, da policija za zdaj ne poroča o morebitnih vlomih ali tatvinah. "Res sem neskončno vesela, da ljudje ne izkoriščajo stisk soljudi," je poudarila.

"Kot predsednica republike si seveda želim, da ostanemo skupaj trdni, tudi zaveza na svetu za nacionalno varnost je šla v to smer," je dejala in izpostavila, da stojijo skupaj na istem bregu tako z vladno koalicijo kot opozicijo.

"Izjemno zadovoljna in vesela sem, da je tudi opozicija tukaj z nami, da imamo neko nacionalno zavest v teh težkih trenutkih vsi skupaj, da bomo skupaj enotno delali, kar se da narediti v teh težkih situacijah. Vsi seveda želimo predati sporočilo prebivalkam in prebivalcem, da niso sami, da bo Republika Slovenija z vsemi svojimi kapacitetami naredila vse, kar lahko," je dejala.

Povedala je tudi, da je prejela klice kolegov s Hrvaške, Madžarske in Kosova. "Zlasti sosednje države seveda spremljajo, kaj se v naši državi dogaja, in verjemite mi, da bo tudi mednarodna skupnost priskočila na pomoč. Slovenija se seveda v teh trenutkih odloča, kaj je tisto, kar trenutno najbolj potrebujemo," je povzela.

Na današnji seji sveta za nacionalno varnost so se pogovarjali tudi o tem, kaj potem, ko voda odteče. "Vlada bo z vsemi pristojnimi seveda pripravila konkreten načrt, lahko pa že danes rečem, da bo tudi v popoplavni obnovi potrebna medčloveška pomoč, solidarnost. Že danes apeliram na vse, da bodo pomagali tudi po tem, ko bo voda odtekla," je pozvala.

Po njenih besedah namreč "ne bo dovolj samo to, kar bo lahko ponudila država, vsi skupaj bomo morali kot sosed sosedu, kot človek človeku pomagati in verjamem v Slovenijo, da bo stopila skupaj in da bomo s skupnimi močmi pomagali sočloveku in da bomo prebrodili to najhujšo ujmo v zgodovini skupaj in enotno," je dejala predsednica.

Podpredsednica DZ Nataša Sukič je na današnji novinarski konferenci po seji sveta za nacionalno varnost obljubila, da bo DZ v teh dneh naredil vse, da se bo agilno in ažurno odzval na potrebe ljudi, prizadetih v poplavah, in države. Interventno zakonodajo bodo obravnavali predvidoma že prihodnji teden, je potrdila.

Sukičeva, sicer poslanka Levice, je v imenu DZ in kabineta njegove predsednice dejala, da z zaskrbljenostjo spremljajo "to grozljivo katastrofo, razmere na terenu, ki so dejansko kritične, in seveda izrekamo ljudem polno solidarnost in podporo".

"Vse pozivamo, da varujete predvsem svoja življenja, življenja soljudi, živali in seveda pozivamo k enotnosti in solidarnosti," je navedla.

Spomnila je, da bo vlada na današnji seji oblikovala predlog interventne zakonodaje, ki se bo obravnavala v DZ po hitrem postopku, "zato da čim prej ukrepamo, kajti ukrepati je treba takoj". "In v državnem zboru se seveda zavezujemo, da bomo ves čas agilni, odzivni," je dejala.

Podpredsednik vlade Luka Mesec in minister za gospodarstvo Matjaž Han sta v današnji izjavi za medije po seji sveta za nacionalno varnost izpostavila pomembnost enotnosti politike pri odpravljanju posledic poplav in pomoči ljudem, ki so jih prizadele. Gospodarsko ministrstvo je pripravilo zakonsko podlago za odprtje trgovin ob nedeljah.

Podpredsednik vlade in koordinator Levice Mesec se je ob izrednih razmerah v državi zahvalil vsem, ki pomagajo pri reševanju na terenu, in tudi vsem, ki teh razmer niso izkoriščali za krepitev svoje politične priljubljenosti. "Najboljši signal, ki ga moramo kot politika dati v naslednjih tednih, je enotnost," meni. Zato, da skupaj najdejo rešitve, kako čimprej sanirati katastrofalne razmere, ki so seštevek vseh poplav, ki so nas doletele od leta 1990, je dejal.

Sam se spomni poplave leta 2007 v Železnikih, od koder je doma, in kako so trepetali ob vodi, je dejal. Tudi tega, kakšne napore so vlagali prostovoljci, gasilci in civilna zaščita ter koliko časa je trajala sanacija. "Zdaj kot podpredsednik vlade pa lahko zagotovim, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bodo sanacijski ukrepi čim hitrejši, čim učinkovitejši in da bo politika nudila vso podporo ljudem, ki jo lahko," je še dodal. Izrazil je tudi upanje, da se razmere čimprej umirijo.

"Če kdaj, je danes pomembno, da smo enotni v reševanju te situacije, ki se je zgodila naši Sloveniji," je dejal gospodarski minister Han. Gre le za še eno v vrsti naravnih nesreč, pred tem so državo pestila neurja s točo in vetrolomi, je spomnil. Tudi on se je zahvalil ekipam, ki pomagajo na terenu, tudi medijem za obveščanje. Dodal je, da se bo tudi stranka SD po potrebi odzvala koordinirano.

"Tudi če nas, politikov, v teh prvih dneh na boste videli na terenu, to ne pomeni, da ne delamo skupaj z ljudmi," je dejal. Na ministrstvu za gospodarstvo so pripravili nekatere interventne zakone, ki jih bodo že danes predstavili vladi in jih poskušali v čim krajšem času uskladiti v parlamentarnem postopku.

Marjan Šarec, Robert Golob in Srečko Šestan.
Marjan Šarec, Robert Golob in Srečko Šestan. FOTO: POP TV

Izredne seje vlade sta se udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar in Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Na seji bodo so se seznanili z aktualnimi razmerami po katastrofalnih poplavah v Sloveniji, so sporočili z vlade. 

Minister za obrambo Marjan Šarec je dodal, da bodo sprejeli tako pomoč drugih držav kot pomoč iz evropskega mehanizma, se pa morajo razmere najprej toliko umiriti, da bodo lahko tuje ekipe ustrezno razporedili na teren.

Evropska unija je že v petek na prošnjo Slovenije zagnala opazovalni program EU Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji. Urgentno satelitsko spremljanje razmer pomaga reševalnim in drugim službam pri odzivanju na hude poplave, je v petek pojasnil Lenarčič.