Slovenija

Sklepni pogovori za prodajo SIB

Ljubljana, 29. 04. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Predstavniki komisije za prodajo Slovenske investicijske banke (SIB) in direktor Energetike Hrvoje Draškovič so se danes sestali s predstavnikoma Nove Ljubljanske banke (NLB) Andrejem Hazabentom in Matejem Naratom ter usklajevali elemente pogodbe in ceno za SIB.

SIB banka: Notranjost banke je zadnje mesece bolj prazna, odkar je postalo znano, da je njena vrednost bistveno nižja kot so prikazovali v javnosti
SIB banka: Notranjost banke je zadnje mesece bolj prazna, odkar je postalo znano, da je njena vrednost bistveno nižja kot so prikazovali v javnosti FOTO: POP TV

Kot je znano, je NLB edina oddala zavezujočo ponudbo za nakup 78,78-odstotnega deleža Energetike v SIB, medtem ko sta preostali dve banki, ki sta opravili skrbni pregled - Abanka Vipa in Nova Kreditna banka Maribor - odstopili od ponudbe. NLB, kjer zaradi poslovnih interesov in zaradi dobre poslovne prakse o pogajanjih ne želijo govoriti, je sicer morala v skladu s standardizirano pogodbo, ki jo je pripravila komisija za prodajo SIB, v zavezujoči ponudbi ponuditi dve ceni: eno s predpostavko, da kupuje zgolj delnice, drugo pa s predpostavko, da kupuje tudi določene posle, ki jih bosta preko banke opravljala javno podjetje Energetika in Holding Ljubljana.

Komisija za prodajo SIB pod vodstvom predsednice Alenke Žnidaršič Kranjc se bo na svoji naslednji in zadnji seji sestala v ponedeljek, 5. maja. Teme seje bodo oblikovanje predloga Energetiki za prodajo delnic SIB, sprejem poročila o delu komisije za prodajo SIB in predaja celotne dokumentacije Energetiki. Po seji komisije bo predsednica komisije na novinarski konferenci predstavila zaključke zadnje seje komisije in ocenila dvomesečno delo komisije, so še sporočili iz komisije.

SIB mora biti prodana najkasneje do 9. maja, sicer se v banki obeta prisilna uprava. Kot pojasnjujejo v Banki Slovenija, bodo začela postopek za imenovanje izredne uprave takoj po izteku skrajnega roka za prodajo SIB. K temu jih zavezuje zakon o bančništvu, ki med drugim določa, da lahko Banka Slovenije izredno upravo, ki ne sme ostati v banki več kot leto dni, imenuje, če bi nadaljnje poslovanje banke lahko ogrozilo njeno likvidnost oz. solventnost. V času trajanja izredne uprave lastniki in upravljalci izgubijo vsa upravljalska upravičenja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10