Kandidatke so "na splošno zadovoljne"
Voditelji držav kandidatk so izrazili splošno zadovoljstvo s sklepi bruseljskega vrhunskega zasedanja unije. "Bruseljsko srečanje je prineslo gotovost, da se bodo pristopna pogajanja res končala decembra v Koebenhavnu, saj so temeljni okvirji in roki za končni dogovor zdaj postavljeni in kaj presenetljivega se ne more več zgoditi," je poudaril slovenski premier Drnovšek. V položaju neto prejemnice želi Slovenija sicer ostati tudi v prihodnjem proračunskem obdobju EU, od leta 2007 do 2013, vse do konca desetletnega postopnega uvajanja neposrednih plačil v kmetijstvu.
"Da bi EU spremenila svoj pogled na postopno uvajanje subvencij v kmetijstvu, ni realistično, zato pa Slovenija vztraja, da se ji za ta čas dodeli pravica do doplačevanja sredstev iz lastnega proračuna in finančno izravnavo za to prehodno obdobje," je dejal Drnovšek. Opozoril je tudi na problem dragega vzpostavljanja zunanje schengenske meje unije, kjer si Slovenija želi večje sodelovanje EU, ter izrazil pomisleke glede zaščitnih varovalk. Znižanje sredstev za strukturno pomoč pa državi ne preprečuje, da bi vendarle dobila več teh sredstev, je še menil. "Vse to je zdaj stvar pogajanj," je dodal Drnovšek.
Širitve ni mogoče ustaviti
Kot je ob koncu mini vrha poudaril predsedujoči EU, danski premier Anders Fogh Rasmussen, je "EU na bruseljskem vrhu, na katerem je konec minulega tedna sprejela vse potrebne odločitve za sklepno fazo pogajanj, dokazala politično voljo za nadaljevanje procesa. Širitve zdaj ni več moč ustaviti."
Ob tem je danski premier sicer priznal, da je manevrski prostor za pogajanja omejen in da bo v prihodnjih tednih treba rešiti nekaj težkih problemov. "Toda trdno sem prepričan, da bomo decembra v Koebenhavnu lahko sklenili krog, ki smo ga začeli na istem mestu leta 1993, s sprejemom meril za članstvo," je dejal Rasmussen. "Evropa je 45 let živela razdeljena in zdaj imamo na voljo 45 dni, da jo dokončno ponovno združimo,"je tudi dejal in pri tem delil mnenje s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem. "Mirna, demokratična združitev Evrope je v našem dosegu. Ne z orožjem ali prevlado, temveč z vladavino prava in deljenimi institucijami," je namreč poudaril Prodi.
"Nekateri so dvomili v odločenost unije preseči ovire na poti do širitve, toda bruseljski vrh je dokazal, da to ne drži," je tudi dejal predsednik komisije. "Najpomembnejši sklep vrha v Bruslju je, da je politični zagon za širitev močnejši kot kdajkoli prej," se je strinjal tudi komisar za širitev Guenter Verheugen. "Tveganja za zamude v procesu zdaj ne more prevzeti nihče," je poudaril in še menil, da so odločitve iz Bruslja tudi dovolj dobra podlaga za sklenitev za vse strani sprejemljivega dogovora v Koebenhavnu. Z njim pa moramo državljanom tudi pokazati, da širitev ni nekaj abstraktnega, temveč je konkretna rešitev za probleme, s katerimi se sooča Evropa danes, je tudi poudaril komisar.
Sicer so voditelji petnajsterice na vrhu potrdili upravičenost prihodnjih članic do postopne uvedbe neposrednih plačil v kmetijstvu od njihovega vstopa dalje, začenši z ravnijo 25 odstotkov, ki pa se bo nato povečevala in raven plačil, ki jih prejemajo kmetje v uniji, dosegla leta 2013. Dogovorili so se tudi, da bo deset novih članic povezave v prvih treh letih članstva, torej do izteka sedanjega proračunskega obdobja konec leta 2006, dobilo sveženj strukturnih pomoči v skupni vrednosti 23 milijard evrov. Ker pa bi se lahko nekatere od novih članic že takoj po vstopu lahko znašle v položaju neto plačnic v proračun, pa so se voditelji strinjali, da bodo z izplačevanjem kompenzacijskih plačil zagotovili, da nobena izmed novink po vstopu ne bo v slabšem finančnem položaju kot pred njim.
