'Skice spremenjenih meja ne morejo biti podlaga za način volitev v DZ'

Omenjene poslanske skupine so v dopisu ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku opozorile, da mesec dni pred rokom, ki ga je postavilo ustavno sodišče, od ministrstva za javno upravo upravičeno pričakujejo, da bo predložilo predlog zakona s spremenjenimi mejami volilnih okrajev, skladno z ustavno odločbo. A tega doslej še niso prejeli, pač pa da so prejeli "le skice spremenjenih meja zgolj nekaterih okrajev, kar nikakor ne more biti podlaga za odločanje o tako pomembni stvari, kot je način volitev poslancev v DZ", so zapisali.

"Iz teh skic, ki so brez kakršnekoli strokovne obrazložitve in primerjalne analize, pa je vendarle mogoče razbrati, da morebitna uzakonitev teh minimalnih sprememb po našem trdnem prepričanju ne bi pomenila odprave sedanjega neustavnega stanja," so še dodali.

Kot navajajo, je v Sloveniji razlika med najmanjšim in največjim okrajem ena proti 3,73, medtem ko na splošno velja, da je ta razlika navadno največ 10 odstotkov (Nemčija, Italija, Češka), izjemoma tudi do 15 odstotkov. Rešitev, ki jo predlaga ministrstvo, po mnenju omenjenih opozicijskih strank ne prispeva k zmanjšanju enormnih razlik med številom prebivalcev v posameznih volilnih okrajih in ne odpravlja ključnih očitkov, ki jih vsebuje odločba ustavnega sodišča.

Kot navajajo, predlog ministrstva vsebuje 48 volilnih okrajev, ki po številu prebivalcev odstopajo od idealnega povprečja za več kot 15 odstotkov, medtem ko jih je trenutno 51, kar po njihovem mnenju predstavlja neznaten premik z vidika zagotavljanja ustrezne primerljivosti med volilnimi okraji. Poleg tega predlog sprememb nekatere volilne okraje, ki imajo danes popolnoma ustrezno število prebivalcev, odmika od idealnega povprečja tudi za več kot 20 odstotkov. Nenazadnje pa še vedno ni odpravljeno občutno nesorazmerje med številom prebivalcev v posameznih volilnih okrajih, saj razmerje med najmanjšim in največjim znaša ena proti 2,7.

Opozicijska četverica vztraja pri ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu

Poskus spreminjanja meja volilnih okrajev, ki ga predlaga ministrstvo, po mnenju teh strank torej ne zadostuje zahtevam ustavnega sodišča. Zato vztrajajo, da je veliko primernejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu, kot so tudi predlagali v spremembi zakona, ki so ga prejšnji teden znova vložili v zakonodajni postopek. Tak predlog sicer marca v DZ ni prejel potrebne dvotretjinske večine.

Na ministrstvu za javno upravo, ki je svoj predlog sprememb poslanskim skupinam poslalo 10. novembra, so do danes čakali pripombe. Od koalicijskih poslanskih skupin pripomb niso prejeli. Končno verzijo predloga zakona bodo predvidoma v prvi polovici prihodnjega tedna poslali koalicijskim poslancem, da ga vložijo v parlamentarni postopek, so pojasnili na ministrstvu. S predlogom spreminjajo meje devetih volilnih okrajev.

Za spremembe meja volilnih okrajev je potrebna navadna večina poslancev.