'Škandalozna' odločitev sodišča: 'Namesto arbitraže so priznali hrvaške predpise'

Dejstvo je, da je meja določena, a ribiči, močno razočarani po odločitvi sodišča, se bojijo, kaj bo. Jim bo Hrvaška zaradi 3,4-milijonske skupne kazni rubila ladje, hiše, stanovanja, vse, kar imajo, pa še to ne bo dovolj? In kje je tu država, politika, ki je ves čas trdila, kako jih bo zaščitila, da naj kar lovijo čez polovico Piranskega zaliva, del politike jih je celo podpihoval, zdaj pa so nasedli, pod grožnjo, da morajo plačati globe, za povrh pa še poraz slovenske politike, ker je sodišče sledilo argumentaciji hrvaške strani.

Spet pozivi, a Hrvaška se na to preprosto požvižga, ne priznava arbitražne razsodbe. Cerar je zaskrbljen, saj "če se bodo take prakse nadaljevale na Evropskem sodišču za človekove pravice, potem se to ne bo dobro končalo," po njegovem mnenju bi to bil močan udarec mednarodnemu pravu. "Arbitraža določa mejo in škandalozno je, da je sodišče priznalo kot pravni temelj neke hrvaške predpise, ki so v nasprotju z odločbo arbitraže," opozarja Cerar, ki se boji, da so prevladali politični argumenti, čeprav so pravno stvari jasne. "Ribičem moramo dati podporo," še opozarja Cerar. 

Ribiči se bojijo, da bodo morali poravnati kazni. Vladajoča politika sicer obljublja, da jih bo zaščitila, ampak ji ne zaupajo. Cerarja ob tem čudi, da je Slovenija brez kakršnega koli pogojevanja pristala na to, da je Hrvaška vstopila v schengen, kljub takim odprtim vprašanjem. "Opažam, da je ta tema umaknjena z dnevnega reda, kot da nas to ne zanima, ker smo vsi v schengnu. Vendar meje morajo biti jasno določene in moramo jih upoštevati."

Cerar meni, da ima Slovenija vzvode, da se kot partner pogovarja s Hrvaško tudi v ostrejšem tonu, ko gre za njihovo nespoštovanje, a da smo marsikatero priložnost za to že zamudili. "Ko politika obljublja ribičem: "Ščitili vas bomo", to pomeni, da bo država kompenzirala kazni in zagotovila, da ne bodo imeli negativnih posledic zaradi izrečenih kazni."

Nekdanji predsednik vlade sicer pozdravlja dejanja ribičev, ki da so bili pogumni in odšli v naše morje, "saj bodo, če ne Hrvati, računali na politiko zatečenih dejstev. Čez nekaj let bodo rekli: Saj so Slovenci v praksi hodili le do polovice zaliva". 

"Smo v težji poziciji"

Vasilka Sancin, s katedre za mednarodno pravo s Pravne fakultete, meni, da je sodišče v tem primeru napačno uporabilo mednarodno pravo "oziroma je napačno sploh ugotovilo, kaj je relevantno uporabno pravo. Mene so določeni izrazi v tej odločitvi presenetili, tudi iz svojih izkušenj iz dela v odboru za človekove pravice vem, da je treba biti vedno zelo pazljiv, da ne uporabljajo izrazov, ki bolj pritičejo političnim razpravam in je popolnoma dovolj, če sodišče navede, da ena država nečemu oporeka, ali se z nečem strinja, ni treba in dodajati nobenih besed, ki okaratkerizirajo to strinjanje ali nestrinjanje."

Z njeno izjavo se strinja tudi Cerar, ki ga način izražanja v pravni odločitvi preseneča."Če gledamo celoten kontekst, me skrbi, da tisti, ki se zanašamo na pravo, pred sodiščem nimamo več garancije, da bo pravo spoštovano. Očitno prevladujejo že drugi kriteriji,"  in dodaja, da se odločb mednarodnega razsodišča ne spoštuje in se ob tem daje prednost "nekemu podzakonskemu aktu, pravilniku Hrvaške."

Po mnenju Cerarja je treba najti vzvode, ki se lahko uporabijo v pogajanjih in v tihi diplomaciji. "Z vstopom Hrvaške v schenegen smo zamudili priložnost, da naredimo kaj več." Potrebna je širša razprava s konkretnimi vprašanji, dodaja Cerar, ki je kritičen, da Slovenija ni storila ničesar.

"Smo v težji poziciji, vztrajati moramo pri arbitražni odločbi. Več kot nam daje arbitražna odločba, ne bomo nikoli mogli dobiti, je mednarodno pravo, ki ga moramo spoštovati in implementirati," še poudarja Cerar.