Sistem nadzora nad živili premalo pregleden in učinkovit

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v letih od 2010 do 2012 ni vzpostavilo vseh pogojev, potrebnih za učinkovito izvajanje nalog in sodelovanje glede neodvisnih in znanstvenih ocen tveganja na področju varnosti živil, ugotavlja računsko sodišče.

Hkrati ministrstvo tudi ni sistemsko uredilo delovanja interdisciplinarnih skupin, vzpostavilo mreže strokovnjakov iz znanstvenih in strokovnih institucij, ki bi se lahko vključili v ocenjevanje tveganja, in opredelilo merila kakovosti, ki bi jih morali izpolnjevati izdelovalci ocen tveganja za zagotavljanje pravočasnih, kakovostnih in neodvisnih ocen tveganja.

Računsko sodišče dodaja, da ni celovitega, poglobljenega in strukturiranega pristopa za spremljanje, ocenjevanje in obvladovanje morebitnih dolgoročnih tveganj za zdravje prebivalcev na nacionalni ravni, prav tako pa tudi ni vzpostavilo postopkov za prepoznavanje nepričakovanih tveganj.

Sicer je bil sistem nadzora nad varnostjo živil v omenjenem obdobju skladen z zahtevami in merili, ki jih predpisuje evropska uredba, vendar pa nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene z revizijo, po oceni računskega sodišča, zmanjšujejo učinkovitost uradnega nadzora in bi jih bilo treba odpraviti. S tem bi namreč dobili zanesljivejša zagotovila, da nosilci živilske dejavnosti učinkovito izpolnjujejo živilsko zakonodajo in da je varnost živil zagotovljena.

Čeprav je ministrstvo že leta 2011 začelo pripravljati večletni nacionalni načrt uradnega nadzora, ta še vedno ni končan. Prav tako pa ministrstvo še vedno ni opredelilo jasnih in merljivih strateških ciljev uradnega nadzora.

Pri tem računsko sodišče opozarja, da uradni nadzor ni temeljil v celoti na tveganjih. Razviti so bili različni sistemi za kategorizacijo tveganj, na nekaterih področjih pa teh sistemov še vedno ni bilo. Na nekaterih področjih tudi ni bil ustrezno vzpostavljen informacijski sistem, ki bi zagotavljal natančne in ustrezne podatke o opravljenem nadzoru in njegovih rezultatih.

Ministrstvo po prevzemu pristojnosti na področju živil ni celovito pravno uredilo postopkov za registracijo novih obratov, zato Veterinarska uprava Republike Slovenije ni imela pravne podlage, da kaznuje nosilce živilske dejavnosti, če ti svojih obratov ne bi registrirali. S prenosom pristojnosti je nastala tudi dodatna administrativna ovira, saj so se morali obrati prodaje na drobno, če so prodajali živila rastlinskega in živalskega izvora, registrirati v dveh različnih registrih istega ministrstva, poleg tega pa ministrstvo tudi ni vzpostavilo enotne vstopne točke za vse prejete vloge.

Ministrstvo ni jasno določilo pristojnosti organov na področju uradnega nadzora nad živili, zato se je za nosilce živilske dejavnosti in za potrošnike zmanjšala preglednost nad delovanjem pristojnih organov.

V pričakovanju odzivnega poročila

Računsko sodišče je ministrstvu naložilo, da predloži odzivno poročilo. V njem mora izkazati načrte aktivnosti za izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na pripravo novega ali dopolnitev obstoječega predpisa o celoviti ureditvi področja ocen tveganja, na dopolnitev predpisov, ki urejajo registracijo živilskih obratov, na odpravo administrativnih ovir, povezanih z registracijo, na vzpostavitev spremljanja doseganja letnih ciljev uradnega nadzora, na pripravo strategije za izvajanje uradnega nadzora nad obrati prodaje na drobno, na presojo uspešnosti in primernosti uradnega nadzora in na izdelavo celovite strategije komuniciranja o tveganjih.

Hkrati pa je računsko sodišče ministrstvu podalo več priporočil za učinkovitejše sodelovanje in izvajanje nalog na področju neodvisnih, znanstvenih ocen tveganja in za učinkovitejše izvajanje uradnega nadzora.