'Sistem bi bil lahko še boljši'

Sistem transplantacijske dejavnosti v Sloveniji je dober, a lahko bi bili še boljši, je na današnji seji odbora za zdravstvo ocenila direktorica zavoda Slovenija transplant Danica Avsec. Opozorila je na težave na tem področju, med drugim premalo darovalcev, in ob tem izpostavila željo po spremembi zakonodaje, s katero bi uvedli domnevno privolitev.

Kot je pojasnila predsednica Slovenija transplanta na današnji seji odbora, na kateri so se poslanci seznanili s problematiko transplantacijske dejavnosti v Sloveniji, si želijo sprememb zakona o transplantacijski dejavnosti, ki bi zakon naredile bolj "prijazen" dejavnosti. "Eno od izhodišč bi bilo, da bi uzakonili t. i. domnevno privolitev, da bi se torej vsakega posameznika smatralo za darovalca organov v primeru smrti, razen če se ta jasno izreče, da tega ne želi."

Sedanja ureditev dela zmedo v vsakdanjem življenju, pravi Avsečeva. Ob tem je pojasnila, da bi uvedli register tistih, ki ne želijo biti darovalci. "Takšna opcija bi bila preprosta, ohranili bi sedanji sistem, le da bi vpisovali tiste proti, namesto tistih za, kar počnemo sedaj," je pojasnila. Izrazila je upanje, da bo ureditev sprejeta, saj bi bil tak sistem po njenih besedah edini smiseln.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen je napovedal, da nameravajo problematiko domnevnega soglasja uvrstiti v spremembo zakona, ki jo morajo pripraviti že zato, da se nacionalna zakonodaja uskladi z evropsko direktivo. Velik problem pa je po njegovem mnenju, kako evidentirati tiste, ki ne želijo biti darovalci. Glede težav s financiranjem transplantacij pa je pojasnil, da to ostaja pomembna nerealizirana naloga, ki jo bodo letos težko načeli glede na razmere. "A poiskali bomo vsaj model, kako bi to v prihodnjem letu zagotavljali," je dejal.

Med ostalimi težavami je Avsečeva izpostavila tudi nezaznavanje mrtvih darovalcev ter nezainteresiranost na strani sistema oziroma ekip, ki obravnavajo bolnike na dializi, da bi jih uvrščali na čakalne sezname za presaditev ledvic. "Tu gre za različne interese," pravi Avsečeva in ob tem opozarja, da se presaditev ledvic že v dveh letih finančno izplača v primerjavi z zdravljenjem z dializo. Prav pri presajanju ledvic bi Slovenija po besedah Avsečeve lahko naredila bistveno več, saj bi jih lahko presadili skoraj še enkrat toliko kot jih sedaj, ko jih opravijo 40 letno.

Cilj je 30 darovalcev na milijon prebivalcev

V Sloveniji je darovalcev organov letno okoli 14 do 15 na en milijon prebivalcev, čeprav je ta številka v zadnjem času narasla na 19 na en milijon prebivalcev. Tudi tu Avsečeva meni, da bi se dalo narediti več in cilj je 30 darovalcev na en milijon prebivalcev. Glede čakalnih dob pa je navedla, da bolniki v povprečju čakajo na organ dve leti in pol, a je od bolnika do bolnika čas čakanja zelo različen – od le nekaj mesecev do nekaj let. A ob tem direktorica Slovenija transplanta poudarja, da morajo ob želji po "narediti več" upoštevati tudi omejitve zdravstvenih sistemov.

Od vključitve v evropsko mrežo Eurotransplant ima Slovenija več možnosti za pridobitev ustreznega darovalca, tako je zmožna rešiti vse urgentne bolnike, je pojasnila Avsečeva. Po njenih besedah takih možnosti, če bi bili vezani le na organe, ki jih dobimo v Sloveniji, ne bi bilo. Pri urgentnih primerih namreč še niso dobili niti enega darovanega organa znotraj države, ampak vse iz evropske mreže.

Opozorila je tudi na pomanjkanje osveščenosti o pomenu darovanja in presaditev organov tako v javnosti kot med zdravniki. Kot je izpostavila, to področje ni vključeno v študijski program slovenskih medicinskih fakultet.

Poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem je glede predloga po uzakonitvi domnevne privolitve v darovanje dejala, da bi morali poslanci kot zakonodajni organ razmisliti o tem. Poslanec DeSUS Vasja Klavora je izrazil presenečenje, da v programu medicinskih fakultet ni področja transplantacij in upanje, da se bo to spremenilo že prihodnje šolsko leto.

Poslanec SDS Ivan Grill pa je ocenil, da je pri pridobivanju večjega števila darovalcev pomembno tudi osveščanje ljudi, saj je Slovenija še premalo občutljiva za to. Po njegovem mnenju bi bilo treba narediti več na področju izobraževanja na vseh ravneh, da se že otrokom predstavi pomembnost tega področja.

Člani odbora so v zaključku današnje seje med drugim sprejeli sklep, s katerim so pozvali vlado, naj pripravi spremembe zakonodaje na področju transplantacijske dejavnosti. Poleg tega so vladi predlagali, naj zaradi povečanega obsega nalog Slovenija transplanta prouči možnosti za reševanje težav s financiranjem zavoda, njihove prostorske stiske in za pomoč pri postavitvi njihovega informacijskega sistema. Poleg tega odbor obema medicinskima fakultetama predlaga, da v svoje programe vključita tudi področje transplantacijske dejavnosti.