Širitev Onkološkega inštituta: vlada zagotovila 42,8 milijona evrov

Investicija obsega nadzidavo stavbe H in novogradnjo stavbe R Onkološkega inštituta Ljubljana. Ocenjena vrednost investicije znaša 42.799.775,39 evra z DDV, piše v sporočilu po seji vlade. Zaključek investicije je predviden konec leta 2028. 

Premier Robert Golob je danes vodstvu Onkološkega inštituta Ljubljana osebno prenesel informacijo o zagotovljenih sredstvih. "Sredstva so zagotovljena, gradbeno dovoljenje je pravnomočno in v prihodnjem mesecu že steče prvi razpis za izvajalce," je dejal Golob.

"To za nas pomeni dan, ko začenjamo upati tako bolniki, njihovi svojci, kot seveda tudi zaposleni," je novico pospremila direktorica inštituta Zlata Štiblar Kisić, ki navdušenja ni skrivala. 

"Prepričana sem, da bodo vsi zaposleni in bolniki od današnjega dne lažje trpeli vse težave, ki nas pestijo zaradi pomanjkanja prostora, ker vemo, da je pred nami luč in ker vemo, da naj bi se že letos zasadila prva lopata za gradnjo novega Onkološkega inštituta," je dejala direktorica v izjavi po obisku premierja Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.

Konkretno gre za nadzidavo stavbe H za dve nadstropji in prizidek, nov stolpič s šestimi nadstropji in z garažami, s kletmi, je naštela. Kot je dejala, se je bilo treba za sredstva boriti, "ampak ta borba je prinesla rezultate in ta rezultat je za nas zmaga".

Tudi premier Golob meni, da je to velikanski korak naprej, a dodal, da se pri tem niso ustavili. "Razpravljali smo tudi o tem, kako na dolgi rok reševati prostorsko stisko celotnega območja, o tem bo še debata," je napovedal.

Namen investicije je zagotoviti osnovno možnost nemotenega oziroma nadaljnjega izvajanja dejavnosti onkološkega inštituta in njegov strokovni razvoj, so zapisali v sporočilu po seji vlade. Ključni cilji vključujejo izboljšanje zdravstvene infrastrukture za zagotavljanje sodobnih, kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, povečanje prostorskih zmogljivosti za onkološke storitve, ustvarjanje pogojev za strokovno delo zdravstvenega osebja ter vzdrževanje visokega nivoja strokovnosti, so našteli.

"Investicija bo omogočala večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, učinkovitejšo obravnavo bolnikov, kar vključuje skrajšanje čakalnih dob in boljšo organizacijo prostora, tudi v primeru epidemičnih izbruhov," so še navedli.

Na onkološkem inštitutu sicer že vrsto let opozarjajo na prostorsko stisko, s katero se soočajo. Septembra, ob svetovnem dnevu varnosti pacientov je Štiblar Kisić dejala, da trenutno delujejo na 38.000 kvadratnih metrih površine, potrebovali pa bi najmanj 15.000 kvadratnih metrov več. Prav tako jih je skrbelo, da bi gradbeno dovoljenje, ki so ga pridobili junija 2024 poteklo, preden bi lahko začeli gradnjo.

Na prostorsko stisko inštituta so opozarjali tudi v društvih bolnikov, ki so povezani v svet pacientov onkološkega inštituta. O prostorski stiski so že večkrat obvestili tudi ministrstvo.

Po zagotovilih ministrice iščejo rešitve glede organizacije zdravljenja onkoloških bolnikov

Premier in zdravstvena ministrica sta z vodstvom Onkološkega inštituta Ljubljana sicer govorila tudi o spremembah v organizaciji zdravljenja onkoloških bolnikov. Po besedah ministrice so se dogovorili, da do konca aprila pogledajo, kakšne so možnosti, ter najdejo najboljšo možno rešitev za bolnike. Po novem namreč nekateri bolniki zdravila oziroma terapije ne prejmejo več po ambulantnem pregledu, ampak dan ali dva kasneje. 

Kot je v izjavi po srečanju dejala ministrica, je, kot so izvedeli, veliko bolnikov z novim načinom dela zadovoljnih. Za tiste, ki se v Ljubljano vozijo od daleč, pa iščejo rešitev v sodelovanju z regionalnimi bolnišnicami. Vodstvo Onkološkega inštituta se o tem pogovarja z vodstvi drugih bolnišnic, da bi ugotovili, ali so možne rešitve, ki bi bile še boljše za bolnike.

Ena od možnosti je po besedah Prevolnik Rupel, da bi prvi del, torej laboratorijske preiskave, opravili v regionalni bolnišnici in na Onkološki inštitut prišli na kemoterapijo, ali pa da bi v regionalni bolnišnici opravili oboje. "Veliko opcij je na mizi," je dejala ministrica. Dogovorili pa so se, da vse možnosti poiščejo do konca aprila, potem pa bodo skušali najti najboljšo možno rešitev za bolnike, je dodala.

Glede možnosti, da bi bolniki na Onkološkem inštitutu ostali čez noč do drugega dne, ko bi prejeli terapijo, je predsednik strateškega sveta za zdravstvo in zdravnik na Onkološkem inštitutu Erik Brecelj dejal, da že sedaj vsako jutro iščejo prazne postelje, da lahko sprejmejo in operirajo vse bolnike.

Dodal je, da je sam več kot deset let prepričeval, da se nadgradi stavba H, kjer bi dobili dodaten prostor. Danes so dobili od vlade zagotovilo in sredstva, da se bo Onkološki inštitut lahko širil. "Rešitve čez noč na področju onkologije žal ni," je ob tem ugotavljal.

Brecelj verjame, da je marsikateremu bolniku zdaj težje priti dvakrat, in prepričan je, da bo vodstvo to upoštevalo in iskalo rešitve za tiste iz najbolj oddaljenih krajev, da bodo lahko vse opravili v enem dnevu. Kot pomembno pa je izpostavil, da bolniki dobijo terapijo in da nihče nanjo ne čaka. "Noben bolnik na inštitutu ne bo zaradi čakalne dobe kaznovan s poslabšanjem zdravstvenega stanja in smrtjo, vsi bolniki bodo zdravljeni," je zagotovil.

Po njegovih besedah se je treba tudi vprašati, zakaj se sekundarni centri za kemoterapijo niso razvili in zakaj v perifernih bolnišnicah ni več kemoterapij. Tako na Onkološki inštitut prihajajo tudi bolniki iz drugih bolnišnic, terciarnih, ker jih pač tam ne morejo oskrbeti. In noben bolnik ne ostane brez terapije.

Predsednik vlade Golob pa je po srečanju med drugim pojasnil, da so spregovorili tudi o posledicah novele zakona o zdravstveni dejavnosti. "Bil sem zelo pomirjen in zadovoljen, ko sem slišal, da na Onkološkem inštitutu ne predvidevajo nekih posebnih zapletov iz tega naslova in da tudi med zaposlenimi zaenkrat ni zaznati kakšne posebne nervoze zaradi novele," je dejal premier.

Golob verjame, da bo še kar nekaj odpora tudi s strani interesnih skupin, a bodo vztrajali, ker vedo, da je krepitev javnega zdravstvenega sistema preko jasne razmejitve med zasebnim in javnim najboljša možna pot, da bodo na koncu pacienti v javnem zdravstvenem sistemu dobili najbolj kakovostno storitev.

Glede zadnjih ponudb stanovalcem ob mariborski onkologiji za odkup pred razlastitvijo pa je v. d. urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki dejal, da ne gre za grožnjo ali pritisk. Sami so dali ponudbo, sedaj čakajo odgovor lastnikov. "Cena, kakršna je sedaj, je dobra, da se kupiti stanovanja. Če ne bomo našli skupnega jezika, bo žal treba postopek razlastitve izpeljati," je še pojasnil Osrečki.