Šircelj: Proračuna za prihodnji dve leti sta investicijsko usmerjena

Andrej Šircelj je spomnil, da je vlada predlog proračunov pripravljala v okoliščinah pandemije covida-19. "Covid-19 še vedno vpliva na naše življenje, zato še vedno veljajo pravila splošne odstopne klavzule," je dejal in pojasnil, da je pri proračunskem načrtovanju še vedno dovoljen odstop od fiskalnih pravil. Če se bo kriza končala, pa vlada že pripravlja postopke, kako spraviti primanjkljaj, dolg in preostale kazalce nazaj v okvir fiskalnih pravil, je zagotovil.

Poudaril je, da so investicije tisti temelj, ki pomeni ne le okrevanje, pač pa tudi odpornost gospodarstva. Proračuna za prihodnji dve leti sta zato investicijsko usmerjena – potem ko se je v letih 2019 in 2020 iz proračuna financiralo za nekaj več kot 900 milijonov evrov investicij, se bo ta številka v prihodnjih dveh letih gibala nad 2,2 milijarde evrov.

Rast investicij je pripisal predvsem večjemu črpanju evropskih sredstev, saj se zaključuje črpanje iz prejšnjega programskega obdobja in začenja črpanje iz novega, predvsem pa Slovenija računa na sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Investicijske projekte so pripravili na vseh ministrstvih, Šircelj je med drugim omenil nove bolnišnice in urgentne centre, šole in vrtce, pa novo sodno stavbo in domove za starejše, kot tudi financiranje gradnje cest in železnic, naložbe v protipoplavno varnost ter nakup novega transportnega helikopterja in novih obrambnih sredstev.

Brez upoštevanja izdatkov za investicije bi se skupni obseg odhodkov državnega proračuna prihodnje leto znižal, tako pa vlada predlaga povečanje proračunske porabe za dobro desetino na 13,94 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se leta 2022 v proračun steklo 11,47 milijarde evrov. Leta 2023 so prihodki načrtovani v višini 11,84 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 13,36 milijarde evrov.

Šircelj pričakuje, da bo zaradi ugodne gospodarske klime in investicij rasla potrošnja, s tem pa tudi prilivi od davka na dodano vrednost. Zaradi ugodne zaposlitvene klime bodo rasli prilivi od dohodnine, zaradi ugodnih možnosti za poslovanje pa bodo rasli prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, je napovedal.

Zato bo mogoče zmanjševati proračunski primanjkljaj – leta 2022 bo tako znašal 2,47 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka BDP, leto pozneje pa 1,52 milijarde evrov oz. 2,6 odstotka BDP. Opozoril pa je na veliko tveganje za razvoj Slovenije. "To je virus," je dejal in pozval, naj storimo vse, da preprečimo njegovo širjenje.

Levica proračunskih dokumentov ne bo podprla

V stranki Levica ne bodo podprli proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Kot so dejali, ti pomenijo zgrešene fiskalne politike Janševe vlade. Menijo, da vlada s proračuni daje jasno sporočilo: "z davčnimi darili in subvencijami  za kapital ter bogate, dodatki za najbolje plačane in orožarskimi posli bomo iztrošili državni proračun, račun za naše zapitke pa bomo izstavili ljudem."

Poudarili so, da je vlada po rekordnem primanjkljaju v letu 2020 mejo proračunske porabe za prihodnje leto dvignila za dodatnih 670 milijonov, v spremembah proračuna za leto 2022 pa načrtuje dvig odhodkov za 470 milijonov evrov- Problem sicer ni v trošenju, pravijo. V Levici se zavzemamo za povečanje izdatkov za javno zdravstvo, socialno državo in javne investicije, ob hkratnem povečanju proračunskih prihodkov, zlasti iz naslova davkov na kapital in premoženje bogatih.

Ostro pa nasprotujejo vladnemu trošenju javnega denarja "za družbeno nekoristne namene ob hkratnem nižanju davkov za bogate in kapital: 780 milijonov evrov za orožje; 900 milijonov evrov za dodatke, ki se stekajo v žepe preplačanih zdravnikov dvoživk; davčni odpustki za najbolje plačane, ki bodo prihodke državnega proračuna vsako leto oklestili za dodatnih 800 milijonov evrov."

Han: Vlada je izgubila nadzor nad odhodki

Predloga proračunov sta nerealna, je medtem ugotovil Igor Peček (LMŠ) in dodal, da temeljita na visokem zadolževanju, predvideni razvojni potencial pa je pod vprašajem. "Živimo na kredit, brez resnega načrta, kako bomo v naslednjih letih več ustvarjali in kako bomo milijardne dolgove poravnali, vse navedeno pa motivira še misel na volilno leto 2022," je povzel.

Matjaž Han (SD) je ugotovil, da je vlada izgubila nadzor nad odhodki. Obnaša se, kot da obdobja poceni zadolževanja ne bo nikoli konec, fiskalno pravilo pa se nikoli ne bo vrnilo nazaj, je dejal. "Denar se deli vsevprek, štejejo milijone in milijarde, ki naj bi jih dali ljudem, pri tem pa se niti enkrat ne vprašajo o rezultati tega početja," je dejal in dodal: "Je pa res - volitve so pred vrati."

Alenka Bratušek (SAB) je opozorila, da so slovenske finance danes v zelo slabem stanju. V treh letih se je nabralo za deset milijard evrov primanjkljaja, vendar je od tega šlo le pet milijard evrov za zaščito zdravja ljudi in življenj ob epidemiji, je opozorila. Glede predlaganih proračunov pa je dejala, da nista dobra za državo. Prinašata namreč veliko negotovosti in videti je, kot da je sedanji vladi povsem vseeno za prihodnost države in ljudi.

Janja Sluga (NeP) je napovedala, da bodo v njihovi poslanski skupini glasovali proti. V obravnavanih dokumentih namreč vidijo finančne prioritete političnih programov strank vladajoče koalicije in njihove koalicijske pogodbe, poleg tega bi jih lahko opisali kot "javnofinančni divji zahod". Morda res vsebujejo optimistične investicijske načrte, vendar se ti zdijo Slugi povsem nerealni.

"Lahko je kritizirati," je po drugi strani dejal Dušan Šiško (SNS). Tako kot v drugih državah so tudi v slovenskem proračunu odhodki prilagojeni zdravstvenim razmeram, je dejal in dodal: "Kritikom lahko rečemo le, naj oni poskušajo imeti normalno fiskalno politiko in javnofinančno sliko znotraj svetovne epidemije." Sicer pa je tudi Šiško spomnil na volitve aprila 2022 in dejal, da bo nova vlada vsekakor predlagala prerazporeditve.

Horvat: Denar gre za ljudi

Marko Pogačnik (SDS) je zatrdil, da sta predloga proračunov optimistično in razvojno naravnana, "s sredstvi za investicije, kakršnih ta država v vsej svoji zgodovini še ni imela na voljo". Proračuna nista le socialno usmerjena, ampak sta po dolgem času tudi razvojno usmerjena, je dejal in dodal, da bo v vsakem od prihodnjih dveh let za investicije namenjenih več kot dve milijardi evrov.

Med pomembnejšimi načrtovanimi investicijami je Pogačnik izpostavil investicije v zdravstvo, ki jih bo v dveh letih več kot pa v celem preteklem desetletju. Poudaril je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce, šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost.

"Denar gre za ljudi, ne gre v bančne ali kakšne druge luknje," je dejal tudi Jožef Horvat (NSi). Proračunska politika se je po njegovih besedah prilagodila novonastalim razmeram, zagotavlja se torej sredstva za financiranje zaščite zdravja prebivalstva ter pomaga gospodarstvu in prebivalstvu pri omilitvi posledic epidemije.

"Predlagana proračuna sta ustrezno razvojno naravnana," je dejala tudi Monika Gregorčič (SMC). Vsebujeta namreč zadosten investicijski potencial, ki bo na daljši rok in ob dodatnih evropskih sredstvih, omogočil razvoj vseh družbenih podsistemov, ter stabilno rast bruto družbenega proizvoda, je ocenila. Proračunske dokumente bodo podprli tudi poslanci DeSUS. Robert Polnar (DeSUS) je ob tem izpostavil povečanje sofinanciranja pokojninske blagajne iz državnega proračuna za skoraj 72 milijonov evrov na 1,215 milijarde evrov.