Širca: Kultura je bila v dobri kondiciji

Včeraj se je razveselila novice, da bo kljub drastičnim rezom, ki jih bo prinesel rebalans proračuna, kultura uspela ohraniti polovico sredstev od predvidenih 38 milijonov, ki naj bi okrnili letošnji proračun za kulturo. "Sredstva, ki bodo umanjkala, so vezana na investicije in stroške, ki lahko počakajo, ne pa toliko na ljudi in na ustvarjalnost," je pojasnila.

Vlada je v četrtek prav tako sprejela sklep o ustanovitvi dveh javnih zavodov – Centra za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in Centra sodobnih plesnih umetnosti. Obe odločitvi je Širca pozdravila, saj je prva pomembna pri ohranjanju dediščine živega srebra v Sloveniji, druga pa je vendarle uresničila dolgoletne težnje po institucionalizaciji sodobnega plesa.

Proračun ministrstva je bil rekorden

Poleg dobre kondicije je kulturo po besedah Širce zaznamovala tudi stabilnost proračuna. Kultura je namreč v njenem mandatu znašala približno pol odstotka BDP. V letu 2009 pa so imeli na ministrstvu najvišji delež sredstev, namenjenih za kulturo po osamosvojitvi Slovenije. Znašal je 0,58 odstotka BDP oziroma 204 milijonov evrov. V letu 2010 so sredstva ministrstva znašala 197,5 milijona evrov, letos bo ta znesek, ob upoštevanju spremembe v predlogu rebalansa, znašal 199 milijonov evrov, za leto 2012 pa predvidoma 202 milijona evrov.

Širca je poudarila, da je bil čas njenega ministrovanja "v znamenju dialoga", in sicer z nevladnimi organizacijami, sindikati, strokovnimi združenji in drugimi organizacijami civilne družbe. Ta dialog je denimo nevladnim organizacijam prinesel boljši status samozaposlenih v kulturi.

Prav tako je ponosna, da sta se v času njenega mandata razvijali tako visoka kot neinstitucionalna umetnost. Izpostavila je projekt Svetovne prestolnice knjige (SPK) v Ljubljani, ki je bil po njenih besedah dober prikaz, kako lahko država sodeluje z lokalnimi skupnostmi. V sklopu projekta se je rodil štirinajstdnevnik Pogledi, veliko vlogo pri SPK pa je imela prav tako v njenem mandatu ustanovljena Agencija za knjigo RS, za katero Širca verjame, da bo dobro delovala še naprej.

Druga zgodba, pri kateri je ministrstvo za kulturo pod vodstvom Širce sodelovalo le v fazi priprav, je Evropska prestolnica kulture, ki bo v Mariboru in partnerskih mestih potekala prihodnje leto. Širca verjame, da bo projekt "dobra zgodba", a opozarja, da bo hkrati velika preizkušnja za državo in vse sodelujoče na lokalni ravni.

Hkrati je ob večjih projektih vseskozi potekala "razpršena kultura". Širca meni, da je v mladih veliko ustvarjalne moči, ki jo je treba spodbujati. "Ta mladi pogon, ki je v kulturi danes prisoten s prvimi koraki, bo jutri s smelim korakom vstopal v svet," je povedala.

Vesela je tudi, da je Slovenija v zadnjih dveh letih in pol znala prepoznati velike priložnosti pri črpanju evropskih sredstev. Po njenih besedah je bilo kar nekaj investicij na področju kulture usmerjenih v projekte, ki bodo prinesli dodano vrednost tako na regionalni kot na nacionalni ravni. Tu je posebej omenila romarske poti kot poti kulturnega turizma.

Mandat zaznamoval tudi zakon o RTV

Ministrovanje Širce so zaznamovali tudi nedokončna odločitev sodišča glede ničnosti sporazuma o Blejskem otoku ter na referendumih zavrnjena zakon o RTV Slovenija in novela zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.

"Verjamem, da bo čas pokazal, da smo bili z zakonom o RTV Slovenija pred časom. Pomembno je, da je ta zakon nastajal v dolgotrajnem in demokratičnem dialogu s stroko," je dejala Širca in spomnila, da se je zakon uprl politizaciji in je med drugim zagotavljal transparentnost in operativnost edinega javnega medija. Glede zavrnjenega zakona o arhivih je Širca dejala, da ji je žal, da je "Slovenija edina država na svetu, ki omogoča dostop do vsega arhivskega gradiva, četudi na škodo ljudi".

Sicer so na ministrstvu sprejeli kar devet zakonov. Spomnila je, da je v obravnavi zakon o medijih, za katerega upa, da bo sprejet. Prav tako so "na mizi" še zakon o shemi deleža za umetnost v investicijskih projektih, resolucija o nacionalnem program za jezikovno politiko, resolucija o nacionalnem programu za kulturo, novela zakona o arhivih, vezana na popolno reorganizacijo arhivske službe, ter zakon o doživljenjski renti.

"Če se bo kultura ohranjala v trenutni kondiciji, menim, da se zanjo ni bati," je sklenila Širca.