V slovenskih zaporih vre: 'Razmere so katastrofalne, še več, so pred kolapsom'

"Država se hvali z zagotavljanjem človekovih pravic osebam, ki jim je odvzeta prostost, pozablja pa na človekove pravice tistih, ki omogočajo nadstandard zaprtim osebam," je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili kadrovsko stanje v ljubljanskih zaporih, poudaril predstavnik Sindikata delavcev v pravosodju Marcel More. Ponovil je poziv vodstvom zapora in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij k odstopu.

Razmere v ljubljanskih zaporih so po Moretovih besedah "res katastrofalne, še več, so pred kolapsom". Penološka stroka je po njegovi oceni ubrala pot, ki pravosodne policiste sili v vedno bolj nevzdržne delovne razmere, ki so posledica tako organizacijsko kot tudi vsebinsko nepremišljene politike vodilnih v sistemu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.

More verjame, da večina pravosodnih policistov podpira permisiven pristop k izvrševanju kazenskih sankcij, vendar pa je za to po njegovih besedah potreben dodaten kader tako na varnostnem kot na pedagoško-vzgojnem področju.

Drastično zmanjšanje varnosti

O razporedu dela so pravosodni policisti obveščeni največ tri dni vnaprej, vedno bolj pogosto pa zgolj za naslednji dan. Odmor za malico si le stežka vzamejo, družinskega življenja skoraj nimajo več, saj večino časa preživijo na delovnem mestu, je navedel sindikalist.

Poleg tega je vodstvo ljubljanskega zapora spremenilo načrt varovanja v smislu zmanjševanja števila pravosodnih policistov na oddelkih in ob izvajanjih spremstev zaprtih oseb. "Nič kolikokrat se zgodi, da kolegi s policije pripeljejo osumljenca kaznivega dejanja v močni varnostni zasedbi, z več patruljami in pripadniki posebnih ali specialnih enot. Čez nekaj dni takšnega osumljenca na primer v zdravstveno ustanovo pelje en pravosodni policist," je ponazoril.

Kljub opisanemu drastičnemu zmanjšanju varnosti je nadurno delo "preseglo meje razumnega", kar je privedlo do izgorelosti pravosodnih policistov. To bo privedlo do popolnega kolapsa v ljubljanskem zaporu, če vodstvi uprave in zapora takoj ne zagotovita ustreznega števila pravosodnih policistov. Sindikat so pristojni sicer obvestili, da so razpisi zunaj in da se je na zadnjega prijavilo 10 ljudi, od katerih vodstvo zapora ni izbralo nikogar.

To je po njegovih besedah mogoče doseči z začasno prerazporeditvijo pravosodnih policistov iz drugih zavodov v ljubljanski zapor, z zaposlitvijo in usposabljanjem novih kadrov ali s prekinitvijo varovanja sodne stavbe v Ljubljani, ki bi ga lahko ponovno prepustili zasebnim varnostnim službam. More prav tako predlaga zaposlovanje kadra iz policije, vojske in ostalih ministrstev z internimi razpisi.

Zahtevajo odstopa

Vodstvi ljubljanskega zapora in uprave se po njegovi oceni ne zavedata resnosti razmer. Pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja uprave Jožeta Podržaja se je po sindikalistovem mnenju stanje še "drastično poslabšalo". Zato v sindikatu zahtevajo njegov takojšnji odstop. Enako zahtevajo tudi od direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija, saj ga sindikata že več let opozarjata na opisane težave, a zanju, kot je opozoril More, nima posluha.

Ob tem se je More obregnil še ob odgovor Podržaja, ki so ga prejeli danes, češ da mu je žal, da velika večina zaposlenih ne prepozna pozitivnih kadrovskih premikov. Vendar pa po Moretovih besedah "pravosodni policisti s pozitivnim kadrovskimi premiki v pisarnah generalnega urada nimamo nič".

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je dodal, da pristojni z zakonodajo spravljajo pravosodne policiste v položaj, ko ga "odtegujejo od normalnega socialnega življenja" in mu ne omogočajo odmora za prehrano in počitek.

Na problematiko že vrsto let opozarja varuh človekovih pravic

Varuh človekovih pravic že vrsto opozarja na problematiko pravosodnih policistov in varstvo njihovih pravic. Stanje v zaporih je namreč odvisno tudi od organizacijske klime, pri tem pa je ključnega pomena pravica vsakega zaposlenega do dostojanstva.

Na težave, s katerimi se pri svojem delu spoprijemajo pravosodni policisti, varuh v letnih poročilih opozarja že od leta 2011. Že pred leti so tako med drugim opomnili na kadrovsko problematiko v enoti za forenzično psihiatrično zdravljenje, kjer bi moralo biti zaposlenih trinajst pravosodnih policistov, pa jih je bilo le pet.

Preobremenjenost osebja, pomanjkanje opreme in dodatnih usposabljanj

V številnih poročilih so opozarjali na preobremenjenost osebja, na pomanjkanje potrebne opreme, delovnih oblačil in nujno potrebnega dodatnega usposabljanja. Večkrat so pristojne tudi pozvali k čim prejšnji realizaciji nadomestnih zaposlitev pravosodnih policistov. Prav tako so se predstavniki varuha o problematiki pogovarjali s pristojnimi in jih opominjali na naštete pomanjkljivosti.

Ob tem pa so še enkrat poudarili, da je pravica do dostojanstva ena temeljnih človekovih pravic, ki jih zagotavljajo tako slovenska ustava kot Evropska socialna listina in druge mednarodnopravne zaveze, ki jih je Slovenija sprejela na področju človekovih pravic. "Samo z zagotavljanjem in uresničevanjem te pravice je mogoče pričakovati izboljšanje stanja v zaporih, s tem pa tudi varnosti," so še navedli pri varuhu.