Sindikati za večjo fleksibilnost

Socialni partnerji so na pogajanjih o noveli zakona o delovnih razmerjih dosegli napredek glede vpeljave pojma vrste del, začeli so pogajanja glede projektnega dela, dotaknili pa so se tudi vprašanja mobinga. "Mislim, da smo vsi partnerji pokazali visoko stopnjo pripravljenosti in odgovornosti," je po pogajanjih povedala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Pogovori naj bi se po njenih besedah zaključili pred poletnimi počitnicami.

Socialni partnerji so dosegli soglasje glede vpeljave pojma vrste del v predlog zakona, ob tem, da pojem delovnega mesta ostane, je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin. "Delovno mesto je marsikje lahko ovira za mobilnost delavcev znotraj proizvodnje, znotraj delovnega procesa. Z uvedbo vrste del bo prehod delavcev skozi tehnološki proces bistveno olajšan," je povedal Mazalin. Tekst o vrstah dela naj bi dokončno dorekli na naslednjih pogajanjih.

Glede projektnega dela socialni partnerji večjega napredka niso dosegli. Za projektno delo, kjer se lahko dela za določen čas, velja omejitev dve leti, lahko pa se socialni partnerji v kolektivni pogodbi dejavnosti dogovorijo za daljše obdobje, je pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Predlog delodajalcev, da ne bi bilo omejitev ali da bi te nerazumno podaljšali, je po Semoličevih besedah prenagljen in ne dovolj domišljen. "Na mnogih področjih, kot so kultura, gradbeništvo, bi s tem lahko dali dodatne spodbude za večji pospešek zaposlovanja za določen čas," je dejal Semolič. Delodajalci poudarjajo, da je podaljšanje projektnega dela možno le tam, kjer so sklenjene kolektivne pogodbe, več kot 120.000 zaposlenih pa dela trenutno na področjih, kjer te možnosti ni. Socialni partnerji bodo pogajanja o projektnem delu nadaljevali prihodnji petek.

Po besedah predsednika sindikalne centrale KNSS Neodvisnost Draga Lombarja se tudi sindikati zavedajo nujnosti sprememb, ki bodo v tržnem gospodarstvu prispevale k večji fleksibilnosti trga dela. Meni, da se bo delodajalcem in sindikatom uspelo dogovoriti glede fleksibilnosti trga dela. A sindikati na vse ne morejo pristati, ne v trenutku, "ko je več kot 70 odstotkov vseh zaposlitev v Sloveniji za določen čas", je poudaril Lombar, ki meni, da so pogodbe za določen čas drugorazredne in delavcem ne prinašajo socialne varnosti.

"To ni le težava delavcev, ampak predvsem tistih, ki jih zaposlujejo," je podatek o deležu pogodb, sklenjenih za določen čas, komentiral vodja skupine za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Smole. "Če bi lahko zaposlovali tako, da bi imel delodajalec takšno število zaposlenih, kot jih za svoj delovni proces potrebuje, ste lahko prepričani, da bi bila ta slika obratna," je dejal Smole.