Rok Cvetko: Dosedanja pogajanja so bila navadna farsa

Sindikati, ki sodelujejo na pogajanjih v okviru plačnega stebra za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, so zadnja stebrna pogajanja prejšnji teden zapustili. V petek so sporočili, da kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ne bodo parafirali, sindikat poklicnih gasilcev pa ne kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva.

Kot je uvodoma na novinarski konferenci poudaril Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), je državna uprava postala "druga liga javnega sektorja," predlogi pa so jim bili z vladne strani zgolj projicirani na steno. "Nismo bili niti toliko vredni, da bi te predloge dobili prej v roke, zato smo se tudi odločili, da zapustimo pogajanja," je opozoril.

Policiji grozi kolaps, potrebujejo takojšnje spremembe

Koordinator pogajanj in predstavnik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je opozoril, da je stanje v policiji alarmantno, to stanje pa da je posledica nerazumevanja in zanemarjanja zahtev s strani vlade. "Policija je soočena s hudim pomanjkanjem kadra, slabimi delovnimi pogoji in plačami, preobremenitvijo. Odhodi so v porastu, obeti za nove kadre pa, upoštevajoč zadnji vladni predlog, niso najboljši." 

Policija, kot je opozoril, potrebuje takojšnje spremembe, predvsem v smeri aktualne plačne reforme, ki bo dejansko nagradila delo na terenu, delo ponoči in ob praznikih. "Brez tega bodo odhodi še bolj dramatično prizadeli oslabljeno kadrovsko sliko, ki ni sposobna zagotavljati osnovnih temeljev na področju varnosti. Vlada je ravno zaradi tega obljubila konstruktivna pogajanja in ustrezne spremembe, a kljub tej zavezi so bila dosedanja pogajanja navadna farsa."

Vlada je po njegovih besedah prišla na zadnja pogajanja s predlogi, o katerih sindikati niso bili predhodno obveščeni, in pričakovala, da se bodo o tem opredelili še "isto uro". "Po naši oceni je to skrajno neresno, zgolj vprašamo se lahko, kako naj sindikati še verjamemo, da ima vlada resen namen izboljšati položaj javnih uslužbencev."

"Trenutni proces je videti kot poligon za politične igre, kjer se plače določajo po načelu enim več, drugim nič ali bistveno manj. Temu ni mogoče reči plačna reforma, prej sistematična oslabitev in razgradnja ključnih elementov varnostnega elementa države," je bil kritičen Cvetko.

Policijski sindikat Slovenije pričakuje in zahteva, da vlada takoj in brez odlašanja izpolni svoje zaveze, prične z resnimi spremembami in preneha z ignorantskim odnosom. "Če vlada v vmesnem času ne pristopi k iskanju ustreznih rešitev in popravkov, bomo prisiljeni sprejeti dodatne ukrepe, vse v smeri, da zaščitimo pravice in dostojanstvo policistov ter drugih nepogrešljivih javnih uslužbencev."

Predsednik sindikata policistov Slovenije Adil Huselja je prav tako opozoril, da policiji grozi kadrovski kolaps. "Ves čas smo konstruktivno sodelovali v pogajalskem procesu, da se čim prej najdejo rešitve, zato imamo danes mirno vest," je dodal. "Če rešitev ne bo na vidiku, bomo dejansko mirne vesti zavzeli sindikalne aktivnosti."

"Brez varnosti nič drugega ni pomembno in upam, da bodo te besede v vladi tudi danes slišane," je zaključil.

Alarmantno ni le v policiji, temveč tudi v vojski

Predsednik Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah je prav tako opozoril na alarmantno stanje v Slovenski vojski. "Dejstvo je, da smo postali jabolko spora, ta reforma je zastavljena povsem napačno in se pridružujem mnenju kolega Cvetka, da ni bila strokovna," je dejal.

Kot je opozoril, je vlada opravila analizo povprečnih bruto plač, na kateri so nato bazirali celotna pogajanja, a so zamolčali bistvo. "Slovenski vojak je na mesec obremenjen 240 ur, kar pomeni, da od ostalih v javnem sektorju dela štiri ure več, dela namreč 12 ur na dan. To analizo smo mi opravili in vlada tem argumentom ni želela prisluhniti."  

To je imenoval "kaznovalna politika". Vlada je, po njegovih besedah, pripadnikom vojske ponudila tri plačne razrede, a ob tem pozabila na ujmo, požar na krasu ali pa na migrantski val, kjer so bili prisotni pripadniki vojske. Takšen odnos pa je za njih povsem podcenjujoč.

Opozoril je tudi na dispečerje, vlada namreč ni prisluhnila njihovim zahtevam, da se te operaterje ovrednoti v enake plačne razrede kot denimo dispečerje nujne medicinske pomoči in gasilce. "Pri ovrednotenju in odpravi krivic dispečerjev ni storila nič, sklicuje se na strokovnost, ob tem pa ne ponudi popolnoma nič."

Stavka operaterjev-dispečerjev v centrih za obveščanje zato poteka že 267 dan. Njihov stavkovni odbor pa je po njegovih besedah v ponedeljek sklenil, da bo od srede SPIN, spletna stran Uprave za zaščito in reševanje, ki je javno dostopna, ostala prazna in podatkov o novih dogodkih ne bodo vnašali. 

Ob tem je tudi Verk dodal, da so "uniformiranci postali podvrednoteni in se ne cenijo več kot včasih".

Zastopnik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak je zatrdil, da v sindikatu nikakor ne morejo parafirati pogodbe, ki zaposlenim v vojski daje občutno manj kot drugim v drugih sektorjih. Ob tem se je spraševal, zakaj se nekaterim dvigujejo plače za 40 odstotkov, vojakom pa samo za 12. "Obrazložitev vlade je, da vojaki in policisti lahko delamo nadure, smo deležni dodatkov, zato je treba tistim, ki te možnosti nimajo, dvigniti plače. Vlada prikazuje vojaka kot najbolje plačanega javnega uslužbenca, a pozabi povedati, da vojaki mesečno naredijo po 250 ur v vseh vremenskih razmerah in na terenu." 

Opozoril je tudi, da take kolektivne pogodbe nikakor ne morejo podpisati, v primeru, da bo pa ta uveljavljena brez podpisa predstavnikov zaposlenih v Slovenski vojski, bodo zagotovo šli na protestni shod.

"Vlada se spreneveda"

David Švarc, sekretar Sindikata poklicnih gasilcev, je poudaril, da predlog odprave plačnih nesorazmerij v bistvu ne odpravlja nikakršnih nesorazmerij.

"Oktobra 2022 je bil podpisan jasen dogovor, da se bodo v prihodnjih mesecih, ki so se zavlekla v leta, odpravila ta nesorazmerja, ki so nastala po letu 2018, in ta pogajanja dejansko tega niso privedla. Danes pa smo v situaciji, ko so znotraj določenih dejavnosti določena delovna mesta bila deležna dvigov tudi do osem plačnih razredov," je pojasnil. "Vlada pa se na nek način spreneveda in čudi našim odločitvam, ko nam ponuja tri oziroma štiri plačne razrede."

Gre za veliko podcenjevanje dela, je prepričan, ki ga politika izkorišča v trenutkih, ko se gasilce potrebuje, ko pa je treba pošteno ovrednotiti odgovornost gasilcev, pa dobijo na mizo skrajno podcenjujoč predlog.

"Za nas pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij niso zaključena, če vladna stran to mogoče misli oziroma skuša dati tak vtis."

Kot je dodal, so se v sindikatu obrnili tudi na resornega ministra Boruta Sajovica in ga opozorili, naj resno pristopi k odpravljanju problematike, deležni pa naj ne bi bili niti odziva z njegove strani niti njegovega kabineta. "S tem se kaže jasen odnos do poklicnega gasilstva, do slehernega gasilca, ki je ignorantski in aroganten."

Kadrovska podhranjenost pesti tudi zapore

"Lahko rečemo, da kmalu ne bomo imeli zaposlenih, kajti ljudi ne bo," je uvodoma opozoril Leon Lobe, predsednik sindikalne organizacije Zavoda za prestajanje kazni Dob pri Mirni. V zadnjih dveh letih so namreč pridobili sorazmerno majhno število zaposlenih, s tem plačnim sistemom pa je prihodnost zelo slaba. Kljub temu ostajajo motivirani za nadaljnje delo in upajo, da se bo kmalu obrnil nov list in da bodo lahko rekli, da je delo, ki ga opravljajo, pravilno ovrednoteno.

"Zaporski uslužbenci ponovno pozivamo pristojno ministrstvo za pravosodje, da ponovno pristopi nasproti, kajti v predalu resorne ministrice že dve leti čaka osnutek kolektivne pogodbe za upravo, s katero bi znatno pripomogli vsem zaposlenim," je opozoril.

A če sprememb ne bo in če se zadeva ne bo izboljšala, je posvaril, bomo čez deset let lahko priča zaprtju slovenskih zaporov, kajti delavcev več ne bo.

Tudi Verk je ob tem opozoril, da je vlada zaporskim uslužbencem "zaželela lahko noč", ko pa pridemo v situacijo, da sto tujcev varuje en sam policist, so zadeve zelo resne.

Razočarani tudi redarji in delavci na upravnih enotah

Tudi vrednotenje dela občinskih redarjev ni več primerno, so prepričani v Sindikatu občinskih redarjev Slovenije, je povedal Matjaž Frangež. "Nismo upravičeni za dodatek za stalnost in dodatno pokojninsko zavarovanje, kar predstavlja sistemsko anomalijo," je dejal predsednik.

Zahteve redarjev podpirajo tudi delodajalci in občinska reprezentativna delodajalska združenja, zato vlado in pristojno ministrstvo pozivajo, da pristopi k spremembi zakona o občinskem redarstvu.

Dragan Stanković, predsednik Sindikata delavcev Upravne enote Ljubljana pa je dodal, da čakajo, kako se bo ta zgodba, vezana na nov plačni sistem, zaključila. "Upam, da bo vlada upoštevala naš predlog. Nič ne moremo izključiti, tudi morebitnih stavkovnih aktivnosti. Ob tem pozivamo vlado, naj se zresnijo."

Režonja: Delo gozdarjev je še vedno podcenjeno

Boštjan Režonja, predsednik Sindikata Zavoda za gozdove Slovenije, je prav tako posvaril pred kadrovsko stisko, imajo namreč velike težave z odhajanjem delavcev. V sklopu zdajšnjih pogajanj so v sindikatu dali pobudo za dodatno odpiranje kolektivne pogodbe, pričakujejo pa, da ta pogajalski proces kmalu pripeljejo do konca in začnejo z urejanjem dodatkov za terensko delo in izpostavljenost raznim boleznim (borelioza, klopni meningitis...). 

"Pričakujemo, da bo vlada temu prisluhnila. Če smo že "zeleni otok" sredi Evrope, moramo to tudi negovati," je dodal.

Verk je vlado še spomnil, da je državna uprava njihova desna roka in "nobena država, ki želi biti uspešna, desne ne roke ne sme sekati ali odsekati". 

A nekaj pozitivnih misli vendarle ostaja. Kot je dejal Cvetko, čas ni še v celoti potekel, vlada pa ima čas, da naslovi določena vprašanja in temeljne dejavnosti, ki so ključne in nujne, da s svojim delovanjem zagotavljajo nemotene pogoje. "Upajmo, da se do konca tedna zgodi kakršen koli premik v pozitivno smer."

Je pa ob tem dodal, da sindikalna stran absolutno ne sprejema in ne bo sprejela kakršne koli kritike ali obtožbe s strani vlade, da bi bili krivi za morebitni padec reforme. "Krivdo je s svojo anemičnostjo, nerazumevanjem naredila izključno vlada, ki se je skoraj leto dni dlje pogajala z drugimi stebri."

V Svizu napovedali podpis kolektivnih pogodb

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je medtem potrdil podpis kolektivnih pogodb več dejavnosti, za katere je sindikat reprezentativen, je v izjavi za medije povedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Podpis kolektivnih pogodb v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja je predviden za petek.

Kot reprezentativni sindikat je Sviz podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Ob tem je Sviz tudi podpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, saj nekateri člani tega sindikata delujejo v zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je pojasnil Štrukelj. 54-članski glavni odbor sindikata je podpis kolektivnih pogodb potrdil z le enim glasom proti.

Ob tem so med sejo glavnega odbora Sviza, ki se je začela dopoldne, uspeli uskladiti in tudi potrditi dogovor za plačni steber javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi. Poleg štirih kolektivnih pogodb bodo v Svizu torej podpisali tudi ločeni stebrni dogovor.

V okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja je bilo parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov sprva predvideno za ponedeljek. A so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki ji predseduje Štrukelj, vladi v ponedeljek predlagali, da se parafiranje prestavi na sredo. Vlada jim je vsaj v enem od plačnih stebrov za pregled dokumentov namenila premalo časa, so opozorili.

Vladna stran je nato sporočila, da imajo sindikati za parafiranje kolektivnih pogodb in drugih aktov čas do srede do 15. ure. Do zdaj so jih parafirali le v stebru za javne agencije, sklade in zavode. V četrtek naj bi o podpisu dokumentov odločala vlada, sam podpis bi sledil v petek.

Sindikati, ki sodelujejo v drugem stebru, so medtem že pred dnevi sporočili, da ne nameravajo pristopiti k parafiranju kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Na današnji novinarski konferenci so opozorili, da je s predlogi plačnih uvrstitev, ki so jim ponujene v novem sistemu, njihovo delo razvrednoteno. Časa, da najdejo ustrezne rešitve, pa je po njihovem mnenju dovolj. Sicer že napovedujejo konflikt.

Dogajanje je Štrukelj komentiral z besedami, da si imajo vsi sindikati in zaposleni pravico izboriti najboljše plačilo in delovne pogoje. "Kar se tiče tistih sindikatov, ki so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, smo vedno drug drugega podprli in to delamo tudi zdaj," je poudaril.

Spomnimo

Predstavniki vlade in sindikatov so sicer po sprejetju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju že parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Po opredeljevanju organov sindikatov naj bi v petek sledil še podpis vseh dokumentov.

Ob tem so predvidene tudi varovalke, če jim dogovora ne bi uspelo doseči. Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.