'Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS'

Pretekli petek je bila seja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) po sporočilu delodajalcev, da se je zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba ne bodo udeležili, odpovedana. Delodajalci so namreč ogorčeni, ker pogosto prihaja do obravnavanja in sprejemanja zakonodajnih predlogov na vladi in v DZ "povsem mimo ESS" in ker vladna stran na sejah ne zagotavlja sklepčnosti ali pa je ta na meji. 

"Zahteva delodajalcev je posledica ugotovitev, da so prisotne težave pri socialnem dialogu," je danes povedal sindikalist in predsednik Ekonomsko-socialnega sveta Jakob Počivavšek. Na to so na zadnji seji tudi že opozorili, je pojasnil. "Niso zagotovljeni pogoji, ki bi omogočali, da bi se zakoni v socialnem dialogu ustrezno obravnavali. Pravila o delovanju ESS niso spoštovana," poudarja.

Razlog, da Zakon o delovnih razmerjih na seji ni bil obravnavan, pa po njegovih besedah ni bil zgolj to, da seja ni bila izvedena, pač pa tudi to, da so gradivo prejeli zelo pozno, manj kot 24 ur pred sejo. "Gre za pomemben zakon, ki vzpostavlja nov steber socialnega zavarovana, zato je nujno, da se ga predebatira na seji," je odločen.

"Reforme, sploh zakonske reforme, ki so napovedane, so spremembe, ki terjajo svoj čas. Zato mora biti danega dovolj časa za javno obravnavo in socialni dialog, da se rešitve lahko natančno pretehta, osvetli z vseh vidikov in da so tako boljše, bolj legitimne in da jih je lažje implementirati v praksi," je pojasnil in poudaril, da se je prav zato treba takšnim kršitvam vlade izogibati.

"Vlada bi lahko ta čas izkoristila za nadaljnje pošiljanje zakonskih predlogov v DZ mimo ESS"

Glede na to, da je delo ESS skladno z odločitvijo delodajalcev zastalo, dokler se seje oz. točke o socialnem dialogu ne bo udeležil Golob, in da imajo v sindikatih informacije, da bi lahko vlada ta čas izkoristila za nadaljnje pošiljanje zakonskih predlogov v DZ mimo ESS, je vlado pozval k spoštovanju socialnega dialoga, premierja pa, naj čim prej sporoči možne termine, na katere bi lahko prišel na ESS. Poziv mu je bil sicer posredovan pred približno dvema tednoma, a se nanj še ni odzval.

"Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS, omogoči dovolj časa in naj se kršitve ne ponavljajo," je dejal in dodal, da to velja tudi za zakone, ki so trenutno še v delu. "V mislih imam tudi zakon, ki ga obravnava ministrstvo za zdravje," je pripomnil. 

"Socialno partnerstvo je presežek politične demokracije, je iskanje širšega konsenza o pomembnih vprašanjih glede skupnega dobrega, kar bi morali zasledovati vsi zakoni," je medtem menil sindikalist Branimir Štrukelj, ki je prepričan, da gre torej za zahtevnejše opravilo, ki potrebuje svoj čas. Predsednika vlade je pozval, naj pride na ESS in pojasni stališča oziroma odnos vlade do socialnega partnerstva. "Kar mene skrbi, je, da ima vlada nek zunanji odnos do partnerstva – da je to nekaj, kar je sicer potrebno, a otežuje, da bi stvari potekale hitreje," je povedal in dodal, da bi bilo prav, da od vlade še enkrat slišimo, kako razume socialno partnerstvo. 

Iz kabineta predsednika vlade so sicer pretekli teden sporočili, da se zavedajo pomena socialnega dialoga in da usklajujejo datum, ko bi se lahko zasedanja udeležil tudi Golob.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je potrdila, da vlada socialni dialog vodi nedosledno, da sklici sestankov pogajalskih skupin prihajajo tik pred zdajci ali pa so tik pred zdajci odpovedani, da se na sejah ESS ali celo po njih spreminja vsebino predlogov.

Ne glede na to pa sindikalna stran ne pogojuje dogovarjanja na ESS z udeležbo predsednika vlade, se je obregnila ob delodajalce. "Zdi se, da je situacija nekako taka, da gre delodajalcem ustavitev na roko, ker gre za njihove žepe, vlada pa bo pa to situacijo izkoristila, da bo mimo ESS vlagala neusklajene predloge," je ocenila.

Kritični tudi do delodajalske strani: so dvolični

Počivavšek je bil glede socialnega dialoga kritičen tudi do delodajalske strani. "V zadnjih šestih mesecih je delodajalska stran ves čas zavirala postopek usklajevanja in zaključka usklajevanj Zakona o delovnih razmerjih. Podoben vzorec opažamo tudi, ko se govori o predlogu Zakona o urejanju trga dela," je povedal Počivavšek. 

Štrukelj je ob tem brez dlake na jeziku dejal, da je delodajalska stran dvolična. Skliceval se je na Zakon o delovnem razmerju, češ da so se delodajalci ves čas izgovarjali na procedure. "Gre za očitno manipuliranje, ki je kazalo na to, da niso pripravljeni zagrizniti v to jabolko, ki bi prineslo nekaj izboljšav delavski strani," je dejal. 

"Na tej točki očitam delodajalcem tudi dvoličnost. Spomnite se, da se v času prejšnje vlade niso nikoli sklicavali na procedure, tiho so podpirali to degeneracijo socialnega dialoga, ki je bila v času prejšnje vlade še intenzivnejša," meni. 

Do delodajalcev kritični tudi na ministrstvu

Na ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti trdijo, da razprava in pogajanja o predlogu novele še vedno potekajo na vseh ravneh. Pri tem so kritični so delodajalske strani, ki da je že večkrat odpovedala udeležbo na sejah pogajalcev. 

Na očitke, da vlada hiti z zakoni in da pri tem ni dovolj časa za razpravo, na ministrstvu odgovarjajo, da so bili predlog novele ZDR-1 v javno razpravo "primorani vložiti zaradi časovne stiske, ki je povezana s sprejemom dveh evropskih direktiv. Če jih ne sprejmemo do 1. avgusta, bo Republika Slovenija plačevala pogodbene kazni, na kar smo socialne partnerje tudi večkrat opozorili na pogajanjih". 

Tudi ministrska ekipa je opozorila na zaostanke pri socialnem dialogu zaradi čakanja na imenovanje članov delodajalske strani v pogajalsko skupino. Na pogajanjih, ki so se jih udeležili vsi deležniki pa da so prisluhnili pripombam obeh strani in ponudi dodatne termine za usklajevanje, trdijo na ministrstvu.

"V času te vlade je šlo mimo ESS kup zakonov"

Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber pa je opozoril, da je šlo v času te vlade mimo ESS "kup zakonov". Od premierja Goloba zato pričakuje, da se opredeli do tovrstnega ravnanja in da pride do jasnega nastavka za delo socialnih partnerjev. Kot je spomnil, so pred njimi veliki izzivi, med njimi se med večjimi kaže pokojninska reforma. Če bo vlada ostala pri trenutnem načinu delovanja, pri čemer sta, tako Lorber, posebej problematični ministrstvi ta zdravje in solidarno prihodnost, uskladitev pokojninskega zakona ne bo mogla uspeti.

Med izzivi, ki so pred socialnimi partnerji, so sindikalisti omenili še zakonske predloge s področja zdravstva ter pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Pogajanja o osnutku novele zakona o delovnih razmerjih so zanje zaključena, osnutek, ki je od ponedeljka v javni obravnavi, podpirajo.

Zakon o dolgotrajni oskrbi sindikate razburil, še preden je bil sprejet

Po hitrem postopku sprejet predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je sindikate nekoliko razburil, še preden je bil sprejet, saj so bila že med seznanitvijo predstavnikov z zakonom mnenja o njem zelo deljena. Sindikati uvedbi sicer niso nasprotovali, so si pa želeli, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša oziroma da bi zajemala tudi druge vire, ne le plače.

Za novosti – torej oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi: e-oskrba in ohranjanje samostojnosti – bi viri financiranja v višini 190 milijonov evrov letno padli na državni proračun, upokojenci bi dali odstotek svoje neto pokojnine, odstotek bruto plače pa delavci in odstotek delodajalci, kmetje in samozaposleni pa dva odstotka.

Skrbela jih je tudi časovnica sprejemanja novega zakona, saj je bil v javni razpravi le nekaj dni. Vlada je hiter postopek sprejema utemeljila s tem, da ga "potrebujemo do 1. 1. 2024," je včeraj za 24UR ZVEČER razložil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Sam tudi težko sprejmem ta argument, da so to storili, ker se mudi, nenazadnje so več kot eno leto vedeli, da je zakon treba spremeniti,"  je opozoril Počivavšek.