Najslabše plačani bi za dva plačna razreda višje plače, upokojenci pa višje pokojnine

Predsedniki socialnovarstvenih zavodov za zdravstvene delavce, sodelavce in zaposlene v skupini J med drugim zahtevajo napredovanje za dva plačna razreda za vse zaposlene na področju socialnega varstva in upoštevanje kadrovskih normativov za ostale zaposlene v domovih.

Sindikalist Denis Padjan je med ostalimi zahtevami navedel še plačilo dodatka za stalno pripravljenost, saj so zaradi nepredvidenih dogodkov zaposleni stalno klicani od doma v službo.

Po njegovih besedah so bili delavci na področju socialnega varstva diskriminatorno obravnavani na področju ocenjevanja in napredovanja v plačne razrede. Na podlagi podatkov ministrstva za javno upravo so delavci v socialnem varstvu tako eni od najslabše ocenjenih, kar posledično pomeni nižje plače. Zato zahtevajo, da se take anomalije odpravijo.

Poleg tega zahtevajo odpravo anomalij tudi za najnižje plačane sodelavce v skupini J. V domovih za starejše tudi niso kadrovsko in statusno ustrezno rešeni varovani oddelki. Zato zahtevajo, da se taki oddelki ustrezno uredijo v skladu s pravilnikom, ki ga je izdalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Privatizacija domov za starejše? 

Svoje zahteve bodo predstavili s predlogom spremembe kolektivne pogodbe, o njih pa bodo obvestili še ministrico za zdravje Milojko Kolar Celar in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak ter ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič računa na stoodstotno podporo članov, ne izključuje pa tudi splošne stavke v dejavnosti socialnega varstva.

Na novinarski konferenci so na vlado naslovili vprašanje glede privatizacije oziroma prodaje slovenskih domov za starejše. Kot je navedel Padjan, so namreč pridobili informacije, da se na tem področju "nekaj dogaja". Poudaril je, da je to vprašanje pomembno tako za delavce v socialnovarstvenih zavodih kot za njihove stanovalce.

Da delavci v domovih za starejše izgorevajo in jih je premalo za kakovostno ter strokovno opravljanje dela, je opozoril Vukadinovič. Prav tako se delavcem nabirajo presežki ur, ki niso plačani skladno z zakonodajo. Izpostavil je še, da zaradi pomanjkanja delavcev v zavodih delo opravlja kader, ki za to nima kompetenc.

Dogaja se namreč, da delo diplomiranih medicinskih sester opravljajo srednje medicinske sestre. Ko pa bo prišlo do napake, pa po njegovem mnenju ne bosta odgovarjali pristojni ministrici, ampak delavec, pri katerem je prišlo do napake zaradi obremenjenosti.

Sindikalistka Tatjana Melin je poudarila, da ne bodo več pristajali na podcenjevanje ljudi in njihovega dela. Delavcem s pomočjo sindikata želijo omogočiti, da bo njihovo delo ovrednoteno za človeka dostojno življenje.

Melinova je še izpostavila, da oskrbovanci in njihovi svojci pričakujejo vedno več, kar pa zavodi vedno težje zagotavljajo. Poleg tega je v domovih za starejše vse manj običajno starajočih se ljudi, saj ti ostajajo doma, v domove pa prihajajo ostareli s hujšimi diagnozami, kot so demenca in različne okužbe.

Pokojnina po 40 letih dela vsaj 500 evrov

Zveza društev upokojencev, ki najnižjo pokojnino za 40 let dela v višini nekaj manj kot 450 evrov ocenjuje za sramotno nizko, pa se zavzema za zvišanje zneska vsaj na 500 evrov. Še decembra se bodo začeli pogovarjati s strankami, ki bi takšen predlog vložile v zakonodajni postopek.

Tako moški kot ženske bi morali za 40 let pokojninske dobe prejemati vsaj 500 evrov pokojnine, je na novinarski konferenci povedal Janez Sušnik, ki Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) vodi do izvolitve novega predsednika.

Če tisti starejši, ki so upravičeni do dolgotrajne socialne pomoči in varstvenega dodatka, dobijo 470 evrov, bi morali upokojenci s 40 leti pokojninske dobe prejeti več, ne pa manj, je opozoril. Zdaj namreč dobijo le 444 evrov.

Po predlogu zveze bi začeli zviševati pokojnino že tistim z najnižjo pokojnino, ki imajo 37 let pokojninske dobe. Prejemnikov bi bilo skupno približno 10.000, finančne posledice takšnega zvišanja pa bi v državnem proračunu pomenile 10,2 milijona evrov.

Prizadevali si bodo za izplačilo letnega dodatka

Poleg tega si bo Zdus že v prihodnjem letu prizadeval za izplačilo letnega dodatka za upokojence v skladu s koalicijsko pogodbo. To pomeni, da bi ga dobili vsi prejemniki pokojnin.

Zakon za uravnoteženje javnih financ iz leta 2012 je namreč izplačilo dodatka omejil na tiste s pokojnino do 622 evrov, lani in letos pa se je ta meja zvišala na pokojnino do 750 evrov.

Zdus je napovedal tudi aktivnejše delo Koordinacijskega odbora seniorskih organizacij Slovenije (KOSOS), ki je za svojega koordinatorja za prihodnje leto danes izbral Zvoneta Zinrajha. Po Sušnikovih besedah bodo imeli tako večji vpliv na oblikovanje zakonskih rešitev, ki zadevajo starejše.

Odbor pred napovedano predstavitvijo predloga zdravstvene reforme v prihodnjem tednu izraža svoje pričakovanje, da bo vlada za zdravstvo namenila več sredstev, javni zdravstveni zavodi pa morajo ostati neprofitni, je dejala podpredsednica Zdusa Vera Pečnik.

V odboru izpostavljajo tudi pomen ustanovitve demografskega sklada. Zakon o skladu bi moral biti namreč glede na pokojninsko reformo, ki je začela veljati z letom 2013, sprejet že do konca leta 2014. Sklad naj bi sicer odgovoril na demografske izzive po letu 2030, toda najboljši odgovor bi bila ustrezna reforma trga dela, je dejal Tomaž Banovec iz Zdusa.