'Sindikati so varuh človekovih pravic'

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pripravila polurno mirno manifestacijo nasproti parlamenta. S tem so želeli opozoriti, da so tudi delavske pravice sestavni del človekovih pravic. Delegacijo ZZZS in KS 90 Slovenije pod vodstvom predsednikov Dušana Semoliča in Borisa Mazalina je po protestu sprejel predsednik državnega zbora France Cukjati.

V ZSSS in Konfederacija sindikatov 90 so na današnji novinarski konferenci opozorili, da v Sloveniji dnevno prihaja do kršitev delavskih pravic. Po besedah predsednika ZSSS Semoliča pa so del pomembnih človekovih pravic tudi delavske pravice. Kot primer kršitve delavskih pravic so v sindikatih izpostavili kršitve delavskih in človekovih pravic v izolskem podjetju Mehano.

Predsednik DZ France Cukjati je pojasnil, da je tak pogovor tradicionalen. "Osebno menim, da so sindikati prvi varuh človekovih pravic na delovnem mestu," je dejal Cukjati.

Pogovarjali so se predvsem o primeru Mehano. Cukjati meni, da gre v tem primeru za izredno nizko kulturo odnosa delodajalca do delavk, in se čudi, da se to dogaja v 21. stoletju.

"Ne vem, kje je tukaj tisto evropsko razumevanje delodajalcev, da je lahko edino zadovoljen delavec produktiven in uspešen," je dejal predsednik DZ. Pojasnil je, da so se pogovarjali o tem, kako lahko ob takih primerih DZ pomaga, in ali gre samo za luknjičasto zakonodajo ali pa kratko malo za pomanjkanje človeškega odnosa do delavk.

Po Semoličevih besedah so Cukjatija opozorili na kršenje delavskih pravic kot dela človekovih pravic in zlasti na odgovornost državnih institucij, da se, ko pride do kršitev, kar se da hitro zaščiti delavke in delavce. "Zlasti boleče je, da v nekaterih podjetjih prihaja do kršitev elementarnih človekovih pravic, do zanikanja človekovega dostojanstva," je dejal Semolič in poudaril, da lahko državne institucije in DZ zagotovo skozi zakonodajo pomembno prispevajo k zaščiti delavk in delavcev.

Na pogovoru so ugotovili, da to niso osamljeni primeri, saj so v parlamentu seznanjeni tudi z drugimi, je dejal Mazalin. "Vse kaže na to, da trditev o tem, da se ponekod ustvarjajo delovna taborišča in da obstajajo trgovci z delovno silo, ni pretirana," meni predsednik KS 90.

Cukjati pričakuje, da bo inšpekcija, ki je dejala, da nima mehanizmov za ukrepanje v takih primerih, povedala, kje je zakonodaja tako luknjičasta in bi jo bilo dobro dopolniti. Zakon in pravna norma sta tisto zadnje, kar naj bi varovalo delavce in delavke pred izkoriščanjem, meni Cukjati in dodaja, da je pri tako občutljivih vprašanjih potreben predvsem dober partnerski dialog med delodajalci, delavci in sindikati.

Po Mazalinovih besedah so bili predstavniki DZ osebno pretreseni in to je pozitiven signal za delavce v Mehanu in tudi druge. Cukjati je obljubil, da si bo prizadeval, da bo parlament pri sprejemanju zakonov čim bolj tankočuten in da bodo zakoni čim manj luknjičasti, je pojasnil Mazalin. Tudi Semolič je bil zadovoljen s slišanim, ker so zaznali, da imajo lahko v vodstvu DZ pomembnega zaveznika pri odpravi teh problemov.

Zaposlena v Mehanu in hkrati predsednika sindikalnih podružnic Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) in Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (SKEIE) v podjetju Ljubica Barukčič in Mirko Vetrih sta opozorila na konkretne kršitve delavskih in človekovih pravic v Mehanu. Poudarila sta, da je delo v tovarni, kjer ima pravice samo delodajalec, izjemno težko.

Lastnik podjetja je delavcem prepovedal medsebojno komuniciranje, zaradi izrečenega opomina se delavce ni smel zagovarjati, če so morali delavci v upravo, jih je z delovnega prostora nekdo spremljal, saj se med delom niso smeli gibati po tovarni. Delavke niso smele na stranišče, lastnik je zaposlene zapisoval, če so odšli kadit ali na stranišče, ukinjene so bile pavze, lastnik je delavce slikal, delavkam je očital, da prihajajo v službo preveč urejene, sta pojasnila Barukčičeva in Vetrih.

Dejala sta, da delavci v proizvodnji dobijo 86.000 tolarjev neto mesečne plače. Predsednica SKEI Lidija Jerkič pa je opozorila, da se delavcem obeta, da za ta mesec ne bodo prejeli plačila. Spomnila je, da so zaposleni že dvakrat ta mesec dobili pakete Rdečega križa in da jim je sindikat odobril solidarnostno pomoč. "To meče zelo slabo luč na državo," je prepričana Jerkičeva.