Sindikati: Spremembe minimalne plače nujne. GZS: Strošek dela že zdaj visok

Reprezentativne sindikalne centrale so pripravile predlog sprememb zakona o minimalni plači, s katerim bi se iz izplačila minimalne plače izvzelo dodatke za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Predlog bodo prihodnji teden vložili v DZ in pričakujejo določitev roka za zbiranje potrebnih 5000 podpisov državljanov.

Sindikalisti menijo, da bi s spremembo odpravili neenako obravnavo zaposlenih z minimalno plačo, ki delajo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, za to pa ne dobijo dodatnega plačila.

'Gre za razumen predlog in ne gre za velike zneske'

Sedem reprezentativnih sindikalnih central se strinja, da gre za razumen predlog, saj predlagajo izvzetje le nekaterih dodatkov, ne vseh. Menijo, da bi izvzetje vseh dodatkov naenkrat pomenilo prevelik pritisk na maso plač.

Delavcev, ki bi jih spremembe zajele, je razmeroma malo, zato tudi ne gre govoriti o grožnji gospodarstvu, poudarjajo. "Ne govorimo o velikem številu zaposlenih, ne govorimo o velikih zneskih," je dejala izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. V povprečju znaša dodatek na uro nočnega dela 1,58 evra, je navedla.

Natančnih podatkov, koliko prejemnikov minimalne plače v zasebnem sektorju bi spremembe zajele, v sindikatih nimajo. Po podatkih Ajpesa je vseh prejemnikov minimalne plače okoli 40.000 oz. okoli šest odstotkov vseh zaposlenih. "Malo od teh jih opravlja delo ponoči, ob nedeljah in praznikih," je dejala Pojetova.

Sindikati so opravili anketo med 96.000 zaposlenimi. Od teh jih 5,6 odstotka prejema minimalno plačo, med temi jih dodatek za nočno delo prejema 1,1 odstotka, za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je 0,1 odstotka zaposlenih v javnem sektorju prejemalo minimalno plačo in dodatek za nočno delo, 0,7 odstotka minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo ter 0,3 odstotka minimalno plačo in dodatek za delo na praznik.

"Torej o nekem množičnem propadanju našega gospodarstva zaradi teh sprememb ne moremo govoriti," je dejala Pojetova.

Sindikati menijo, da bi bilo treba razmerja med plačami v kolektivnih pogodbah postaviti drugače, da ne bi bila minimalna plača merilo in cilj delavca, medtem ko plače nekaterih vodilnih rastejo v nebo. Izpostavili so dejavnosti zasebnega varovanja, tudi nekaterih poklicev v izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu. Gre tudi za vprašanje odnosa celotne družbe do vrednotenja dela, so dejali.

"Če bomo kot družba še naprej tolerirali to, da je delo ponoči enako ovrednoteno kot delo podnevi, se postavlja vprašanje, ali je z našo družbo kaj narobe," je dejal predsednik Alternative Zdenko Lorber. Franc Zupan iz Solidarnosti je dodal, da "živimo v srednji Evropi, miselnost imamo pa, kot da živimo v centralni Afriki - izkoriščevalski odnos do onemoglosti".

Predlog zakona bodo prihodnji teden vložili v DZ, nato pričakujejo razpis 60-dnevnega roka za zbiranje potrebnih 5000 overjenih podpisov državljanov. Želijo, da bi poslanci predlog podprli. "Pričakujemo modrost politike, da bo podprla predlagano spremembo zakona, saj bo s tem nenazadnje v veliki večini izpolnila predvolilne obljube o tem, kako bodo pripomogli k izboljšanju življenja najbolj prikrajšanih," je dejala Pojetova.

Kaj pravijo gospodarstveniki?

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so že včeraj poudarili, da ne podpirajo sindikalnega predloga zakona o minimalni plači, ki naj bi predvidel izvzem treh dodatkov iz minimalne plače, tako da bi bili ti plačani posebej. "GZS ne pristaja na kakršnokoli redefinicijo minimalne plače," je poudarila Tatjana Čerin z zbornice.

Slednja je dejala, da je strošek dela v Sloveniji že zdaj visok, povečanje minimalne plače skozi spremembo definicije pa bi pomenil ugašanje in selitev delovnih mest. "Slovenija je v obdobju 2008-2013 beležila največje zvišanje minimalne plače v Evropi in je v vrhu po razmerju med minimalno in povprečno plačo, ki znaša 51,4 odstotka. Ob dodatnem zviševanju minimalne plače bi povzročili še večjo uravnilovko," je zatrdila Čerinova.

Po podatkih zbornice v Sloveniji 48.000 ljudi prejema minimalno plačo, od tega 11.000 ljudi v predelovalni industriji, 8100 v trgovini, 6400 v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, 4800 v izobraževanju in 4500 v gradbeništvu. Gre več ali manj za dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, kjer strošek dela na enoto predstavlja zelo visok odstotek vseh stroškov.

"Pobudnike je treba opozoriti, kaj lahko prinese takšna sprememba. Mi bomo skušali storiti vse, kar je v naši moči, da do te spremembe zakona o minimalni plači ne pride," je zatrdila Čerinova. Predsednik GZS Samo Hribar Milič je dodal, da v zbornici podpirajo takšno plačno politiko, ki bo delodajalcem omogočala fleksibilnost in konkurenčnost na trgu.

Proti tudi v OZS in TZS

Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) nasprotujejo izvzetju dodatkov iz minimalne plače, in sicer dodatku za nočno delo, za nedeljsko delo in za delo ob praznikih. Prepričani so, da bi tako še dodatno obremenili delodajalce, saj so stroški dela v Sloveniji že zdaj previsoki. Dodali so, da bi morali najprej ustvariti takšno poslovno okolje, ki bi izboljšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Pozivom proti spremembam definicije minimalne plače, za katere se zavzemajo sindikati, se je danes pridružila tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Kot pravijo, statistični podatki ne kažejo znakov okrevanja trgovinskega sektorja, zato bi imela vsaka dodatna obremenitev stroškov dela za sektor negativne posledice.

Kaj pravijo stranke?

V SD bi podprli dvig minimalne plače, saj je po besedah vodje poslanske skupine Matjaža Hana nesprejemljivo, da nekateri delodajalci do te plače pridejo z vključevanjem vseh dodatkov. A je treba počakati na predlog sindikatov, je dejal v izjavi novinarjem v DZ.

Tudi v ZL podpirajo predlog sindikatov za dvig minimalne plače, čeprav je po njihovem mnenju preskromen in nezadosten, saj izloča iz minimalne plače le določene dodatke, medtem ko se v ZL zavzemajo za izločitev vseh, je povedal vodja poslancev ZL Luka Mesec. Minimalna plača bi morala biti absolutni minimum, dodatki pa nad njo, je dodal.

Predsednica NSi Ljudmila Novak ugotavlja, da zagotovo plače v Sloveniji niso visoke. Moramo pa po njenih besedah razumeti, da delodajalci plačujejo bruto bruto plačo, kar je nenazadnje visok strošek, delavec pa še vedno dobi premalo za življenje. Tako v NSi menijo, da bi se moralo razmerje med bruto in neto izboljšati v korist delavcev.

Predsednica ZaAB in nekdanja premierka Alenka Bratušek poudarja, da je treba na to problematiko gledati s širšega vidika. Zvišanje bruto minimalne plače je po ocenah GZS, kot je spomnila Bratuškova, pred nekaj leti prineslo izgubo delovnih mest. Zato je po njenih ocenah primerneje, da se pogovarjajo o izločitvi določenih dodatkov iz minimalne plače.

V SMC, SDS in DeSUS se niso opredelili.