Ustavni sodniki: Referendum bo!

Ustavni sodniki so zavrnili zahtevo državnega zbora, naj ustavno sodišče odloči, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. Odločbo je sodišče sprejelo soglasno.

Sodišče meni, da državni zbor, ko opozarja na nujno odpravo neustavnosti v veljavnem zakonu, ne navaja zadostnega razloga, ki bi utemeljeval poseg v pravico do referendumskega odločanja. Neustavni del veljavnega zakona bi bilo po oceni sodišča možno odpraviti z novelo brez spremembe drugih temeljih elementov pokojninskega sistema, je dejala sodnica poročevalka Etelka Korpič Horvat.

Pravico volivk in volivcev, da o zakonu odločijo na referendumu, je mogoče omejiti le, če je nujno za zavarovanje druge ustavne vrednote, katere kršitev že obstaja in jo je zato z novo zakonsko ureditvijo treba odpraviti. V pravico do referenduma bi ustavno sodišče v obravnavanem primeru torej lahko poseglo le, če bi bila veljavna zakonska ureditev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja očitno protiustavna že v času odločanja ustavnega sodišča ter bi bila njena nadomestitev z novim pokojninskim zakonom nujna za odpravo protiustavnega stanja.

V danem primeru pa državnemu zboru ni uspelo izkazati, da veljavna zakonska ureditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja že danes očitno posega v pravico do socialne varnosti iz 50. člena ustave in da je zato uveljavitev njenih sprememb z novim zakonom nujna iz ustavnopravnih razlogov. Državni zbor in vlada sicer po navedbah sodišča lahko utemeljita, da so spremembe pokojninskega sistema v prihodnosti potrebne ali celo nujne iz makroekonomskih, javnofinančnih ali demografskih razlogov, saj je to v njuni pristojnosti in odgovornosti.

Ustavnopravno pa ti razlogi niso merljivi in jih prav zato ustavno sodišče pri svoji presoji ne more upoštevati in tudi ne sme ocenjevati njihove utemeljenosti. Ustavno sodišče zato navaja, da ne more ugotoviti, da je veljavni pokojninski zakon že danes protiustaven samo zato, ker ga v prihodnosti zaradi zunajustavnih razlogov morda ne bo več mogoče izvajati. Zgolj zaradi vprašanj primernosti, koristnosti ali potrebnosti nove zakonske ureditve z novim pokojninskim zakonom prepoved referenduma ne pride v poštev, opozarjajo ustavni sodniki.

"Prav o teh vprašanjih se bo lahko odločalo na referendumu, tako da bodo za sprejemanje potrebnih ukrepov nosili odgovornost poleg državnega zbora in vlade tudi predlagatelj referenduma ter volivke in volivci, ki bodo o tem dokončno odločili," je pojasnil predsednik sodišča Ernest Petrič.

ZSSS: 4,5 milijona evrov škode za proračun

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, ''s katero so onemogočili poskus Pahorjeve vlade, da bi s prepovedjo referenduma o pokojninski reformi izločila ljudi od sprejemanja odločitev, ki pomembno vplivajo na njihov materialni in socialni položaj. Vladna koalicija v državnem zboru je naredila 4,5 milijona evrov škode proračunu, saj je s postopkom pred ustavnim sodiščem prispevala k temu, da bosta referenduma o pokojninski reformi in zakonu o malem delu potekala ločeno. Na ta način je Pahorjeva vlada račun za svoj strah pred ljudmi poslala ljudem, ki bodo z davki plačali njen poskus zaobiti ustavno določbo, po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo.''

Prvi sindikalist Dušan Semolič opozarja, da za evforijo sedaj ni časa in ta ni na mestu. Sindikate namreč čaka še dolga in težka pot, prav tako pa so "veliki realisti" glede tega, kar še morajo doživeti do referenduma, katerega izida pa ni želel napovedati. Vlado morajo namreč kot nasprotnika "jemati resno in je ne smejo podcenjevati, saj imajo v rokah kapital in številne medije. Zato spopad ne bo preprost." Sindikati pa upajo, da imajo "večino ljudi" na svoji strani.

Sindikati so zbrali že več kot 40.000 podpisov za referendum o pokojninski reformi, po njegovih besedah bodo podpise zbirali le še nekaj dni.

Svetlik: Možni so trije scenariji

Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je napovedal, da bodo spoštovali odločitev ustavnega sodišča, Ustavno sodišče se je odločilo dati prednost svobodi odločanja, pravi minister in izraža upanje, da bo ta svoboda na referendumu odgovorno uporabljena.

"Zato je pred nami izjemno zahtevna naloga, da državljane Slovenije, ki še niso prepričani o tem, prepričamo o nujnosti in koristnosti, ki jih prinaša novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter da jih opozorimo na nevarnosti sedanje ureditve," je na novinarski konferenci dejal minister Svetlik.

Poudaril je, da novi pokojninski zakon več kot četrtini državljanov, ki so upokojeni, za naslednje desetletje in pol zagotavlja boljše usklajevanje pokojnin od sedanjega. Po njegovih besedah je bila zadnja uskladitev za večino upokojencev na ravni 0,4 odstotne točke. Če bi veljal novi zakon, pa bi bila na ravni nekaj čez eno odstotno točko.

Druga četrtina državljanov, ki se bo v tem obdobju upokojevala, pa lahko po njegovih besedah ob uveljavitvi novega zakona računa na bistveno višje pokojnine, kot bi jih dobila po sedanji zakonodaji. Začetna pokojnina bi bila višja od sedem do 19 odstotkov, je navedel Svetlik. "Brez novega zakona se bodo pokojnine še naprej zniževale in bodo negotove," je še poudaril.

Sicer pa so po njegovih besedah tri možna nadaljevanja. Prva možnost je, da bi uspeli z uveljavitvijo pokojninske reforme in ob tem še vedno zmerno varčevali, torej zadrževali rast plač, pokojnin in socialnih transferov v približno istem obsegu kot v letih 2010 in 2011.

Če ta scenarij ne bi uspel, sledi neuveljavitev pokojninske reforme in "ostri varčevalni ukrepi". Če namreč pokojninska reforma ne bo uveljavljena, nas čaka dodatno varčevanje - za leto 2011 po zelo konservativni oceni ocenjeno na 274 milijonov evrov, vsako naslednje leto pa nekaj deset milijonov več, je opozoril.

"To pa med drugim lahko pomeni tudi zniževanje plač v javnem sektorju, zniževanje pokojnin, zniževanje ali celo ukinjanje socialnih transferov za posamezne kategorije prebivalstva, in seveda na drugi strani pomoč socialno najšibkejšim, ki jo bomo morali izdatneje zagotavljati," pravi minister Svetlik. Po njegovih besedah bo v tem primeru zelo verjetno sledil nov interventni zakon.

Če pa tudi tega scenarija ne bi uspeli uveljaviti, obstaja še tretja možnost. "Tega scenarija ne bi pisali sami, ampak po vzoru nekaterih evropskih držav skupaj s tistim, ki nam bodo narekovali verjetno združevanje prvega in drugega scenarija: ostre varčevalne ukrepe in obvezno pokojninsko reformo," je pojasnil minister.

Na GZS obžalujejo, da bodo o pokojninski reformi odločali volivci

Na Gospodarski zbornici Slovenije obžalujejo odločitev za pokojninski referendum. ''S tako odločitvijo postavlja Slovenijo v skoraj edinstven položaj na svetu. Le redkokje o tako pomembnem, sistemskem zakonu, ki ima tudi izrazite fiskalne učinke, odločajo neposredno volivci na voliščih.''

Opozarjajo, da se bodo na podlagi dolgoročnih projekcij odhodki pokojninske blagajne znatno povečali. Poudarjajo, da Slovenija v tem trenutku nujno potrebuje reformo pokojninskega sistema, ki bo lahko na dolgi rok zagotovila finančno vzdržnost in socialno varnost, s tem pa omogočila primerno pokojnino ter varno starost tudi naslednjim generacijam upokojencev.

V SDS so zadovoljni

Po besedah poslanca Franceta Cukjatija so v SDS zadovoljni, ker ustavno sodišče vsaj tokrat ni preprečilo referenduma. "Sklep o prepovedi referenduma sme namreč sprejemati 'le s tresočo roko' , kot menijo znani profesorji ustavnega prava. Zadovoljni smo torej s to odločitvijo, pa čeprav je bila očitno sprejeta pod vplivom javnosti oziroma sindikatov. Še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi ustavno sodišče take odločitve sprejemalo po lastni presoji o nujnosti skrbnega varovanja temeljne ustavne pravice, pravice do referenduma. Torej tudi takrat, ko je pritisk vlade močnejši od pritiska javnosti."

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic je pojasnil, da so bili "v LDS zagovorniki ustavne presoje referendumske pobude o ZPIZ, saj se nam zdi pomembna odprava vseh dvomov, ki jih v tej izjemno obsežni reformi ne sme biti. Odločitev ustavnih sodnikov spoštujemo, referendumu, ki je pred nami, pa je treba nameniti vso pozornost, saj pokojninska reforma presega dnevno politično diskusijo in celo generacije.'' V stranki so prepričani, da je bila odločitev za spremembo zakona pravilna, ''glede na demografske trende pa tudi neizogibna. Pravice današnjih upokojencev ne bodo oškodovane, reforma pa nam omogoča, da bomo pokojnine imeli tako danes delovno aktivni prebivalci kot tudi tisti, ki še niso stopili na pot samostojnosti. V referendumsko kampanjo se bomo vključili z dobro utemeljeno in aktivno podporo pokojninski reformi."

Predsednik SLS Radovan Žerjav je pričakoval odločitev za referendum. Po njegovem mnenju je prav, da je svoje mnenje o nekaterih pomislekih, ki so jih izrekali nekateri o možnih neustavnih posledicah v primeru zavrnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in v izogib vsakršnim dvomom o morebitnih neustavnih posledicah v tem primeru podalo jasno in glasno ustavno sodišče samo.

Poudarja, da je pravica do referenduma vsekakor ustavna pravica, ki se jo nikakor ne sme omejevati, ''kakor so v tem trenutku tudi vladne ideje na primer o uvedbi določenega kvoruma udeležbe volivcev, ki bi pomenil veljavnost rezultata referenduma''. Prepričan je, da je prav, da se zakon preveri pri ljudeh. ''Gre pa pri pokojninski reformi zagotovo za zelo pomembno stvar za prihodnost Slovenije, vzdržnost pokojninskega in javnofinančnega sistema ter s tem za možnost ohranitve dosedanje ravni blaginje ljudi, ki se lahko z zavrnitvijo te reforme precej poslabša,'' pravi. Poslanci SLS so sicer podprli sprejem zakona.