FOTO: Na protestu sindikatov neznanec napadel gasilca. 'To je sramota,' pravijo v sindikatu

Širša vodstva sindikalnih central so pred poslopjem vlade organizirala protestni shod proti privatizaciji, nato so svoje zahteve predali vladi.

Želeli so jih predati predsedniku vlade Miru Cerarju, a jih je sprejel državni sekretar Tadej Slapnik. To je seveda sindikate pošteno razjezilo. Po tem srečanju so izrazili mnenje, da očitno ni resne pripravljenosti da se nesoglasja reši s pogovori, da pa zapiranje možnosti dialoga odpira vrata stopnjevanju konflikta.

Slapnik je po sprejemu sindikalistov pojasnil, da premier danes "preprosto ni utegnil". Dodal je, da so predstavnikom sindikalnim central za torek ob 11. uri ponudili sestanek pri državnemu sekretarju Metodu Dragonji, ki je zadolžen za področje privatizacije, a so ti to možnost odklonili.

Cerar se je v času protestov sestajal z zunanjim ministrom in prvakom DeSUS Karlom Erjavcem, s katerim sta govorila o morebitnem zaostrovanju gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki bi vplivalo tudi na Slovenijo. Erjavec je po tem srečanju povedal, da ne ve, zakaj se je premier odločil za tak urnik. Že pred sestankom pa je spomnil, da na odhodkovni strani proračuna ni več veliko prostora in da je treba več narediti pri prihodkih.

Kaj zahtevajo?

Dušan Semolič Cerarju sporoča, da je ''pot, ki ste jo izbrali, napačna''. Sindikati od vlade zahtevajo, da ustavi izvajanje privatizacije podjetij z lani potrjenega seznama, dokler ne bo sprememb prevzemne zakonodaje in strategije upravljanja državnih naložb.

Poleg tega želijo, da se pri prodaji delavcem in njihovim predstavnikom pravočasno zagotovi informacije ter možnost posvetovanja in sodelovanja, pa tudi, da se bolj zaščiti sindikalne zaupnike in predstavnike delavcev v organih nadzora.

"Prodajalec naj pripravi ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih učinkov na socialni in ekonomski položaj zaposlenih," pozivajo.

Prepričani so tudi, da mora prodajna pogodba nujno vsebovati protikorupcijsko klavzulo. Zahtevajo še večjo družbeno odgovornost podjetij.

Da ni sprejemljivo, da vlada "brezglavo razprodaja podjetja", se je strinjal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Državljanom bi morala povedati, kaj bodo imeli od tega, je ocenil. "Ali bomo imeli več delovnih mest, bomo bolje živeli, bo kakšna nova cesta, železnica, bodo manjše vrste v bolnišnicah, bo bolj kakovostno javno šolstvo? Nič od tega ne vemo, zgolj to, da se bo zgodil vesoljni potop, če ne bomo prodali," je bil kritičen.

Po predaji zahtev so protest po dobre pol ure tudi razpustili. Protesta se je po oceni organizatorja udeležilo okoli 500 ljudi, tudi predstavniki ZL.

Strategije ni

Predsedniki vseh sedmih sindikalnih central so že minuli teden poudarili, da Slovenija nima strategije upravljanja državnega premoženja, ki bi odgovorila na pomembna vprašanja razvoja države in podala odgovor na vprašanje, kaj prodaja državnih podjetij pomeni za zaposlene. Glavni cilj prodaje je po njihovem mnenju brezglavo polnjenje proračuna.

Sindikalisti so izpostavili, da niso proti prodaji, temveč proti razprodaji. Za transparenten proces privatizacije je treba najprej zagotoviti ustrezne pogoje, med katerimi so popravki prevzemne zakonodaje, okrepitev državne institucije v postopkih ter zaščita sindikalnih zaupnikov in predstavnikov delavcev v organih upravljanja oz. nadzora, so prepričani.

Sindikaliste so na protestih podprli tudi predstavniki Združene levice (ZL). Tudi v tej parlamentarni stranki si namreč že nekaj časa neuspešno prizadevajo za zaustavitev izvajanja prodaje podjetij s seznama, ki ga je DZ potrdil v lanskem letu, saj so prepričani, da bi bilo nadaljevanje postopkov škodljivo z ekonomskega, razvojnega in socialnega vidika. Nazadnje je njihov predlog za to parlamentarni odbor za monetarno politiko in finance zavrnil minuli četrtek.