Ker se zdaj po prvi intervenciji začenja bistvena faza obnove uničenih domov, javnih objektov in infrastrukture, reprezentativne sindikalne centrale skupaj pozivajo delodajalska združenja, naj njihovi člani v času obnove ne dvigujejo cen blaga in storitev.

Še posebej naj bi to veljalo za ponudnike hrane in pijače, gradbenega materiala, pohištva in bele tehnike ter za izvajalce vseh oblik gradbenih, inštalaterskih, mizarskih in drugih storitev, ki bodo prepotrebne v času, ki sledi. Prepričani so, da bi se lahko pri marsikaterem podjetju marže celo znižale. "Zdaj ni čas za 'vojno dobičkarstvo', zdaj je čas, da solidarnost pokažejo tudi delodajalci," so zapisali sindikati.

Ti obenem opozarjajo, da v trenutnih razmerah, ki jih poleg naravnih nesreč kroji tudi še vedno visoka inflacija, banke beležijo "enormne dobičke". Zlasti nesprejemljivi se jim zdi tisti del dobička, ki nastaja na račun stalnega dvigovanja obrestnih mer za posojila in hkratne stagnacije obrestnih mer na denarne vloge, ki so daleč pod stopnjo inflacije.

Po vzoru nekaterih evropskih držav, ki so že uvedle ali napovedujejo dodatne obdavčitve teh izrednih dobičkov bank, zato sindikalne centrale vlado spodbujajo k uvedbi dodatnega davka na tovrstne dobičke bank tudi v Sloveniji ter k proučitvi možnosti za odpis oziroma moratorij na odplačevanje posojil ob nespremenjenih obrestnih merah za tiste, ki so jih poplave najhuje prizadele. 

Odlog odplačevanja posojil, daljše obdobje odplačevanja, brezplačna razvezava depozitov

K uvedbi dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v poplavah poziva tudi Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki predlaga odlog kreditnih obveznosti, reprogramiranje obstoječih posojil, brezplačne predčasne razvezave depozitov pri bankah in vzpostavitev brezobrestnih kreditnih linij.

Kot so v zvezi navedli v pozivu, ki so ga na premierja Roberta Goloba naslovili minuli petek, je v tem trenutku namreč izjemno pomembno, da se prizadetim državljanom v poplavah zagotovi ustrezna pomoč in podpora, da se bodo lahko hitreje pobrali in začeli znova graditi svoje življenje.

V ZPS tako predlagajo, da vlada skupaj s finančnimi institucijami oblikuje enostavne in pregledne postopke za pridobitev odloga odplačevanja posojil, lizingov in drugih finančnih obveznosti za določeno obdobje do 12 mesecev za državljane, ki so bili neposredno prizadeti v poplavah in zaradi posledic ne zmorejo niti zmanjšane mesečne obveznosti za posojilo.

Odlog naj se omogoči brez dodatnih stroškov za kreditojemalce, obresti za posojila pa naj se v času mirovanja ne obračunavajo, s čimer se stanje neodplačanega posojila v tem obdobju ne bo povečevalo. Ob tem v zvezi poudarjajo, da predlagani ukrep ne sme povzročiti negativnega vpliva na bonitetno oceno potrošnikov, ki izkoristijo pravico do odloga.

Prizadetim posojilojemalcem naj se omogoči podaljšanje obdobja odplačevanja posojil. Ukrep bi bil namenjen potrošnikom, ki zaradi poslabšanja finančnih zmožnosti zaradi posledic poplav ne zmorejo več celotne mesečne obveznosti za posojilo. S podaljšanjem naj se nova višina anuitete prilagodi finančni zmožnosti posameznega potrošnika na način, da je zanj obvladljiva. Reprogrami posojil naj vključujejo ugodne obrestne mere, ki bodo omogočile posameznikom lažje obvladovanje svojih finančnih obveznosti.

Predlagajo tudi, da se v primeru neposredno prizadetih posameznikov in gospodinjstev, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, omogoči brezplačna razvezava depozitov. S tem ukrepom bi prizadeti državljani lahko hitreje pristopili k procesu obnove, saj bi imeli zagotovljen dostop do potrebnih sredstev brez dodatnih finančnih stroškov, navajajo v ZPS.

Vlada naj v sodelovanju z bankami tudi zagotovi posebne kreditne linije, ki bi omogočale prizadetim posameznikom dostop do brezobrestnih kreditov. Prebivalcem bi po ocenah zveze na tak način omogočili pridobitev potrebnih finančnih sredstev, hkrati pa bi banke s svojo aktivno vlogo in z omejitvijo obrestnih dobičkov izkazale solidarnost z državljani in aktivno prispevale k okrevanju naših skupnosti.

Ker ima na bankah po navedbi ZPS samo prebivalstvo za okoli 26 milijard evrov vlog, gre pretežno za vloge na vpogled, dodatno predlagajo, da se preuči tudi izvedljivost in koristi programa, kjer bi (primarno) varčevalcem, ki ne prejemajo praktično nobenih obresti za svoje vloge na bankah, ponudili možnost vlaganja v obveznice države s privlačno donosnostjo.

"Sredstva, zbrana iz prodaje, bi bila namenjena izključno financiranju infrastrukturne obnove po naravnih nesrečah. S tem bi omogočili državljanom večjo donosnost in njihovo aktivno vključitev v proces obnove, hkrati pa bi tak ukrep nudil stabilen in dolgoročen namenski vir financiranja projektov države," še izpostavljajo v zvezi potrošnikov.