Sindikati Pliberšku: Raje vprašajte, kakšna bi bila Slovenija brez nas

Potem ko je celjski gospodarstvenik Franci Pliberšek v odprtem pismu ostro kritiziral delo sindikatov in vlade, mu sindikati odgovarjajo, da se z določenimi ugotovitvami sicer strinjajo, a ne s tistim delom pisma, ki ga je naslovil nanje. "Ta del kaže, da ne poznate vloge in nalog sindikatov v družbi in na nas naslavljate očitke, ki bi jih morali drugim. Ne samo politikom, ampak tudi vašim stanovskim kolegom, delodajalcem,“ so zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Na vprašanje, kje so bili, ko se je naša država v zadnjih treh letih zadolžila za 2,5 milijarde evrov na leto, odgovarjajo, da jim Pliberšek s tem pripisuje vlogo v družbi, ki je enaka izvršni oblasti. "Ali res mislite, da če bi sindikati rekli vladi, da se ne sme zadolževati, potem tega ne bi storili? Ali mislite, da mora vlada dobiti soglasje sindikatov, da se lahko zadolži?“ sprašujejo.

Na vprašanje, kaj so dobrega naredili za delavce, odgovarjajo, da veliko, seveda pa z narejenim ne morejo biti povsem zadovoljni. "Če že drugega ne, smo v zadnjih letih med drugim dosegli, da se je zvišala minimalna plača. Sklenili smo vrsto kolektivnih pogodb, s katerimi smo zaščitili pravice delavcev. Preprečili smo uvedbo malega dela. In še bi lahko naštevali!"

Kot navajajo, je bila ZSSS med prvimi, ki je v naši državi opozarjala na dostojno delo. "Uganite, kdo je bil najbolj proti? Direktor vaše stanovske organizacije, gospodarske zbornice, ki je ob naši zahtevi za dvig minimalne plače strašil po Sloveniji, da bo zaradi tega 70.000 delavcev postalo brezposelnih. Upamo, da razumete, da te finančne in gospodarske krize niso povzročili delavci in zato se ne morejo strinjati, da morajo sedaj oni plačati to krizo,"  še pišejo.

S tem, da ste v gospodarstvu morali odpustiti skupno kar 76.000 delavcev v zadnjih treh letih, pa se po njihovih besedah ne gre hvaliti. Večina teh delavcev ni bila odpuščenih zaradi prestrukturiranja gospodarstva ali izgube trgov, pač pa zaradi neznosnega hlepenja po bogatenju vodilnih v podjetju ter zaradi nesposobnosti vodenja podjetij, pravijo.

"V vašem pismu je tudi nekoliko nejasnosti. Nekaj časa pišete o javnem sektorju, nekaj časa pa o delavcih v javni upravi. Javni sektor niso samo delavci v javni upravi, ampak tudi policisti, vojaki, zdravniki, učitelji, poklicni gasilci, kulturni delavci, vzgojiteljice, medicinske sestre, pazniki v zaporih, novinarji v javnih zavodih in še bi lahko naštevali. Torej tisti, katerih usluge pogostokrat potrebujejo tudi delavci v zasebnem sektorju."

Nejasen se jim zdi tudi očitek, da niso pomagali propadlemu gradbenemu sektorju. "V Sloveniji že dolgo nimamo več samoupravljanja, v katerem bi bili delavci soodgovorni za vodenje podjetja, ampak kapitalizem, v katerem vodijo podjetja lastniki ali od njih nastavljeni menedžerji. Zato očitek naslovite na njih," svetujejo.

Nekatere stvari, ki jih omenja Pliberšek, pa so po mnenju ZSSS posledica naših zakonov, ki so takšni, da omogočajo ekscese. "Sindikati po ustavi nimamo možnosti, da neposredno predlagamo državnemu zboru v sprejem zakone ali pa njihove spremembe. Namesto očitkov, ki jih naslavljate na nas, bi bilo bolje, da bi se vprašali: kakšna bi bila danes v Sloveniji raven delavskih in socialnih pravic brez sindikatov?" so zaključili svoje pismo.